Carpinelo

Carpinelo, barakarsko naselje visoko nad Medellinom. Prvi dan "oratorija na terenu". Takoj sem dobil ime: gringo. 
Kraj, kjer vladajo lokalne bande z narko prometom, kamor brez zvez nimaš vstopa. Sodelavci Ciudad Don Bosco imajo s temi bandami poseben dogovor, da lahko pridejo. A nikakor ne sami, temveč v spremstvu rednih sodelavcev in v razpoznavnih uniformah, ki jih moramo nositi! Barake iz lesa, pločevine in plastike v strmih bregovih brez vsega. Kraj, kjer si opazovan izza vsakega vogala in kjer se zavese na oknih premikajo. Kraj, kjer ti sledijo in kimajo drug drugemu ...
Ljubi Bog, tu živijo otroci, ki prostodušno povedo, da so starši pijanci, zadrogiranci in posiljevalci ali prostitutke. Otroci, iz katerih oči sije čista nedolžnost, čeprav so preizkušani v vsem, ki te takoj obdajo, te sprašujejo, se s teboj igrajo ... Ja, skrival sem solze ...







Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci