Se zgodovina ponavlja?

Četrti dan v Sveti deželi
Dan smo zopet začeli z Marijo. Obiskali smo Ein Karem in si podrobneje ogledali kraje srečanja Marije z Elizabeto in kraje odraščanja Janeza Krstnika.
Sledil je ogled muzeja holokavsta, Yad Vashim, za mnoge kraja grozljivega spomina, kaj lahko človeštvo v svoji zablodi stori samo sebi. V velikanskih podzemnih dvoranah so predstavljeni začetki vzpona nacizma, začetek pregona Judov v posameznih državah, koncentracijska taborišča, zastrupljanja in krematoriji za sežiganje trupel. In o vsem tem pričevanja preživelih …
Dve dvorani sta posebej »kruti«: dvorana imen, okrogla dvorana, kjer so knjižne police in na njih zbrani dosjeji pobitih Judov. Prostora je za 20.000 fasciklov po 300 strani … Druga dvorana pa je dvorana spomina otrok, ko v temi poslušaš imena otrok, njihovo starost in kraj rojstva, ob tem pa se prikaže fotografija, če seveda obstaja …
Odpravili smo se dalje, proti kraju Jezusovega rojstva. Kmalu se je pokazala druga plat Izraela: osem metrski zid z bodečo žico in stražnimi stolpi razmejuje Izrael in nastajajočo Palestino. Zid sredi ulice, med hišami, okoli telekomunikacijskih napeljav je videti prav grozljiv. Betlehem je ujeto mesto, to je čutiti, ko stopiš iz avtobusa. Umirajoče mesto s povešeno glavo in stisnjenimi pestmi, ki veje iz pouličnih prodajalcev, naj pomagamo z nakupi njihovih predmetov. Ali pač rajši kupujemo v Izraelu? Težko vprašanje. Kot da se iz zgodovine ne znamo ali nočemo učiti …
Podoben vtis daje tudi cerkev in kraj Jezusovega rojstva: razdeljen med armensko, grško in katoliško cerkvijo je postal kraj razdora. In tu se je rodil naš Odrešenik! Tik pred vstopom v votlino Jezusovega rojstva je od varuha prišlo povelje, da se moramo ustaviti, saj imajo armenski duhovniki mašo. In v izpraznjeno votlino je privihral mlad mrkogledajoči duhovnik s kadilnico v roki, nekajkrat zaokrožil po prostoru in se priklonil zdaj sem zdaj tja, nato pa odvihral nazaj na površje v cerkev … Pravi šov!
Da bi na tem kraju iskal vero, mislim, da je tu ne bi našel. V te kraje moraš priti z vero, sicer odideš razočaran in izpraznjen. Ena izmed mogočih stvari tukaj je tolažba, kot se je v pridigi v Jožefovi votlini, za lučaj oddaljeni od Jezusove, izrazil Mehičan Hector, ki je prav nazorno opisal, kaj je tolažba.
Zvečer pa me je razočaral težko pričakovani ogled Jerusalem by night. A smo se zapeljali le do izraelskega parlamenta in si ogledali neosvetljeno menoro, oddrveli skozi judovsko četrt do razgledne točke, obisk pa končali na nepomembni promenadi trgovskega centra … 




Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci