Iz groba preko Emavsa v življenje

Šesti dan v Sveti deželi
Kako pomemben je za človeka prehod v onstranstvo, se opazi v teh svetih, čeprav zmedenih in vihravih krajih. Ponovno smo se podali v cerkev Jezusovega groba in tu imeli tudi zaključno sveto mašo. Zakonca sta svoje zakonske obljube obnovila v Kani, duhovniki svoje duhovniško poslanstvo med mašo v dvorani zadnje večerje, tukaj pa smo svoje zaobljube obnovili redovniki in redovnice. Nič drugega in nič večjega ni in ne more biti razumen razlog naše izbire poti kot le Jezusov klic. Velikokrat ga nismo razumeli, se mu izognili, ga pozabili, a Jezus kliče vsak dan znova … ne k sebi, temveč k ljudem! Ker le tako lahko deluje med ljudmi današnjega časa. Izbral si je težjo pot: premagal je pot križa in groba, danes smo mi njegova pot. In zato nosimo tako veliko odgovornost …
Zadnji dan smo se na poti do letališča v Tel Avivu ustavili še na kraju domnevnega Salomonovega groba in v Abu Goshu, eni izmed možnih lokacij svetopisemskega Emavsa. Vstopili smo v cerkev iz križarskih časov in prisluhnili svetopisemskemu odlomku. Cerkev ni bila razsvetljena, zato se je bralec postavil v soj naravne svetlobe, ki je medlo padala skozi eno izmed oken. Ravno ob prebiranju, kako sta učenca Jezusa spoznala ob lomljenju kruha, pa se je cerkev razsvetlila. Ne, nobenega čudeža ni bilo, nič nadnaravnega, le neki menih je prižgal luči, ko nas je zagledal v cerkvi. Pa vendar, toplina srca je bila toliko večja …
Voditelj Gallo je za zaključek še dodal, kako se teologi in biblicisti že stoletja trudijo razvozlati, kam neki je Jezus izginil, ko sta ga učenca spoznala ob lomljenju kruha … nekateri trdijo v nebesa, drugi da je pač duh in je izpuhtel. Menda se je ob tem vprašanju oglasil tudi neki preprost in neuk človek in podal preprost, a moder odgovor: »Kam neki je odšel Jezus? V kruh vendar!«

Še z eno zanimivostjo se moram pohvaliti: prvič sem videl gorčično drevo in gorčično zrno, ki ga opisuje svetopisemska prilika: iz najmanjšega semena zraste največje drevo ...
Po tej šestdnevni izkušnji mi je Jezus postal še bolj človeški, bolj domač. Da ohranim kritičnost, pridobljeno na tečaju, mi je Jezus postal manj cerkven in bolj kraljevski … 


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci