Pametnejši za en teden!

-
Teden je minil in predavanja z njim. Vsekakor smo končali z nekaj predmeti in začeli z novimi. Pri predmetu Bog in zgodovina sem si spet zapomnil le profesorjev vic o župniku, ki je pri oznanilih po maši povedal tri stvari: dobro, slabo in dobro/slabo. Začel je s slabo: ta teden je strela udarila v zvonik in ga poškodovala. Ljudje so pokimali, da je to res slaba novica. Nato je povedal dobro novico: župnija ima toliko denarja, da bo lahko zvonik takoj popravila. Ljudje so odobravajoče pokimali. Nato pa je zaključil s še eno novico: Ves denar za popravilo se nahaja v denarnicah faranov!
Se pa profesor, španski salezijanec ni ustavil le pri vicih, temveč pri dejstvih, ki jih občuti na lastni koži: »Včasih so 'slabe' sobrate pošiljali v misijone, dandanes pa jih pošiljajo na salezijansko univerzo v Rim!« (Ostal sem brez komentarja.)
Pri nevemveč katerem predmetu smo govorili o človeku kot objektu, saj se znanost nenehno sprašuje, KAJ je človek. Pa pravi profesor: »Ko je kdo potrkal na vrata naše hiše, je moja stara mama vedno vprašala: 'KDO je?'« Še nikogar pa nismo slišali, da bi na trkanje vprašal: "Kaj je?" Toliko o primerjavi znanosti z zdravo kmečko pametjo …
Predmet Liturgija in lekcionarji smo začeli zelo dobro in zanimivo. Tako sem se naučil, kako pomemben je pri sveti maši prvi del, besedno bogoslužje, ki ga profesor že kar zakramentaliziral, saj gre za utelešeno Besedo, na katero verniki odgovarjamo in se tako pripravljamo na drugi del, evharistično bogoslužje. In nadalje je pripomnil, da delamo preveč problemov z obhajilom in prejemanjem za razne skupine ljudi, ki so zapadli v »sistemske« grehe … nihče pa jim ne predlaga, da se lahko »brez skrbi« hranijo z Božjo besedo, ki je pravzaprav duhovno obhajilo …
A kaj, ko je taisti profesor pri drugi uri na veliko zgražanje (afriških) misijonarjev privlekel v predavalnico zlato tiskani in v pravo usnje vezani Evangeliarij za 3.500 €!!! Pa naj še kdo reče, da Cerkev ni bogata in da ji ne gre za denar … na žalost …
Pri predmetu Družina in misijoni je škofijski duhovnik, družinski psihoterapevt, hitro prizemljil naša idealistična stremljenja po vzgoji čudovitih krščanskih družin. Mogoče je bil najbolj prizemljen zaključek ta, da se moramo redovniki in drugi 'cerkveni' ljudje najprej kaj naučiti od zakoncev in družin, šele nato nastopiti do njih poučevalno in usmerjevalno. Dejstvo je, da imamo v glavi klasični model družine, ki počasi izgublja večino, hočemo ali nočemo, zato je čas, da prisluhnemo novim oblikam zvez. Ne mislim tu toliko na trenutno razvpite istospolne zveze, temveč na mnogo bolj številčne in boleče razveze, ločitve in ponovno poročene ter pare, ki živijo skupaj, ne da bi bili poročeni, predzakonske spolne odnose …
Ja, mnogo je stvari, ki jih moramo gledati v luči evangelija in ne le v luči krasne in velike Cerkve …

Komentarji

  1. Renato15. november 2010 ob 12:22

    O zadnjem predmetu bi zelo rad tudi jaz več izvedel. Zelo, zelo....

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več