Dobra laž

Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija.

Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko.

Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski begunci ne sprejmejo z veliko žlico in se znajo celo upreti ter dati misliti socialnim in dobrodelnim organizacijam. Nehote se zgodi, da prav begunci spreminjajo pogled in mišljenje teh, ki jih rešujejo in jim pomagajo.

A človečnost filmu ne da rešitev in integriranje beguncev, temveč človečnost beguncev samih. Mamere je daroval sam sebe za rešitev brata Thea in se tako odkupil za bratovo dejanje iz otroških let ...
In neverjetno, moč in povezanost črpajo iz vere: Sveto pismo so nesli s seboj iz rodne vasi v taborišče in dalje.
Fim, ki ni za zabavo prazničnih dni, temveč za premislek o ravnanju v tem globalnem svetu.