Še en šolski teden
Kar škoda, da smo zaključili z vsemi oblikami kulturne antropologije, saj je bilo prav koristno in prijetno: Misijonar pride in začne graditi šolo, cerkev, nato bolnico in druge ustanove. Garal je celih 10 let. Pa ga nato vpraša starejši domorodec: »Zakaj vse to gradiš?« »Ker sem misijonar in bom oznanjal Jezusov evangelij.« Pa odvrne starček: »A, saj se mi je zdelo, a vseeno bi lahko povedal takoj na začetku, kaj boš počel s temi stavbami …«
Profesor Juan Botasso nam je natrosil kar nekaj krepkih glede naše ljube vere in evangelija ter okostenele Cerkve in njene strukture. Le kako si drzne katoliški duhovnik in profesor na papeški univerzi tako kritizirati? Center (Vatikan) je okamenel, zabetoniran, obrobje (misijoni) pa so živi, napredni … Zakaj se morajo kitajski teologi mučiti z grško-rimsko teologijo? Zakaj morajo Indijanci verovati v grško-rimskem slogu? Koliko cerkva smo zgradili zaradi prestiža, da dokazujemo našo sposobnost, veljavo (omg, kako me to spominja na nek naš projekt :)? Misijonarji morajo biti vedno »trn v peti« uradni Cerkvi, seveda pripravljeni, pametni, v dialogu …
Pa še dve zaključni misli:
Iz diamanta ne zraste ničesar, iz govna čudovita roža.
Zaljubljenost zaslepi pogled, zakon ga odpre.
Pri predmetu hinduizem in budizem smo izvedeli, da ima tudi Cerkev probleme s kastnim sistemom. Namesto da bi evangelij prekvasil to človeka nevredno tradicijo, je sistem okužil Cerkev …
Začeli smo s predmetom Cerkev, vera in misijoni, kjer profesor predava naravnost fantastično. Ne mislim na vsebino temveč na njegovo sposobnost dvojezičnega predavanja. Prav občudujemo ga, kako sredi stavka brez težav, brez napake in ne da bi se ponavljal, menja jezik iz italijanščine v angleščino in obratno. Neverjetno, kaj takega še nisem slišal. Niti vdihne ne vmes! Govori zelo hitro, a ker tako menja jezika, si lahko italijansko razumeči oddahnemo med angleškim predavanjem in obratno … Imamo se pestro, ni kaj.
Komentarji
Objavite komentar