Koncno petek ...

... bi rekli pri nas, ko ze v sredo mislimo na prihajajoci vikend. Tukaj pa je ravno obratno. Komaj spet cakamo ponedeljek, ko bomo s polno paro nadaljevali nase delavnice in koncno odsli na podruznice. Soncen zimski dan (tukaj je zima!) nas je prisili k dopoldanskim delavnicam pod nadstresek prostora za te in podobne dejanovsti. Z otroci, ki se jih je nabralo samo kakih 60, smo delali metulje. Rezultat: vsi so poleteli, pa tudi nekaj skarij je odletelo ...
Preostali cas smo namenili utrjevanju medsebojnih vezi in se na veliko pripravljali za naslednji teden. Z veseljem lahko povem, da imamo koncno vse pod kontrolo in vse pripravljeno za naslednji teden: zjutraj uro in pol delavnic za 100 otrok, nato pa dve solski uri v dveh ali treh razredih po 50 ucencev, popoldne pa za xy stevilo otrok na podruznicah. Bomo videli, kako bo slo ...
Ce sem tukaj ze cisto domac in prilagojem, se me trdovratno drzi ena slabost: tale internet tukaj je tako pocasen, da sem ze nekajkrat hotel kaj zabrisati skozi okno! Ce se tudi tu ne bom navadil dobre angolske prakse pocasnosti, se ne cudite, ce ne bo nic vec objavljenega, ker tele komunikacije tako ali tako niso pristno afriske ...
Popoldne je zupnik Santiago pripeljal na obisk dve mladi italijanski druzini, ki sta prisli na "medene tedne". Verjetno nisem dobro razumel, ker so bili zraven tudi 4 beli in svetlolasi malcki ...
A nismo zakljucili z vljudnimi italijanskimi frazami, saj se bo ena pridruzila nasim drugotedenskim popoldanskim odpravam. To bo spet pestro. Jezi me le italijanscina, ki jo bom(o) verjetno uporabljali ...
Se klasicna sporocila: skregali se se nismo, zdravje odlicno, hrana enkratna, otroci bolj ali manj pridni, vreme nam streze ...