Akcija

Koncno smo zaceli z delavnicami. Zjutraj za otroke, ki ne hodijo v solo, po solski pavzi pa sledi novost: delavnice bomo imeli v sklopu solskega pouka po posameznih razredih. To je kar kulsko, saj je zraven se ucitelj in tudi stevilo je omejeno na najvec 50, kolikor jih je v razredu. Imeli smo tudi cas, da smo pripravili kar precej materiala za delavnice, tako da bo drug teden ze slo, dopoldne v rezredih popoldne po okolici ...
V nekem trenutku, nesoc polno skladovnico fotokopij, sem se na glas smejal, kako je tukaj lepo: prav pocasi sem hodil, si ogledoval dogajanje v okolici in si mislil, kako smo neumni v Evropi, ko sibamo sem ter tja kot norci, gledamo na uro, vedno se mudi. Tukaj pa tega ni. Gres nekaj iskat, se vmes s kom kaj pomenis, nekaj ljudi pozdravis in prides nazaj cez pol ure, pa te nihce ne nadere, kod hodis ... Seveda mi bo kdo ugovarjal, da se tako nikamor ne pride, a tudi v Evropi so taki "norci", ki ne gledajo na cas. Seveda v evropskem sistemu to ne spila, kot bi moralo ... mogoce pa to lastnost prinesem s seboj. Bom tudi jaz potem "norec"? Saj mogoce sem ze ...
Pozno popoldne nas je cakalo se eno presenecenje: sestra Maribel nas je nalozila v dzip in odpeljali smo se na izlet po juznem delu Benguele Calombo. Obiskali smo nekaj podruznic. Najprej smo zavili v Rosario, kjer smo imeli delavnice pred dvema letoma. In kaj sem tam dozivel? Spela, to bi morala videti! V petih sekundah je bilo okoli nas vec kot 50 otrok in vsi so peli O banana-na-na-na!!! To je cisto neverjetno. Po dveh letih so me spoznali in poznali tisti cuden "slovenski" bans O banana! Kar nisem vedel ali bi se smejal ali jokal. Pot smo nadaljevali do Dom Bosca, kjer se je zgodilo enako! Kristina, Lavra in Hieronim ze vedo, kako je bilo v tisti temno-tesni cerkvici in okoli nje. Letos bomo prav tako tu imeli delavnice in otroci so ze pripravljeni na prihodnji teden. Natro smo obiskali Sao Francisco, pa Marijo Pomocnico, Sao Isidoro in se zgubljali med strnjenimi naselji. Kako drugacen svet je to, kako cuden pogled iz dzipa na nocno zivljenje ljudi, ujetih za stene svojih kolib, a obenem tako druzabnih ...
S Saso in Janjo ustvarjamo cisto posebno benguelsko-slovensko pesmarico bansov. Strokovni svetovalec je Nito. Mogoce nam uspe kaksnega tudi posneti. Imamo jih ze osem!

Komentarji

  1. ola angola,
    kok dober, videm, da imate super sistem in da boste se bolj koristni kot lani. srecno

    OdgovoriIzbriši
  2. Suhi!
    Zapomnili so si tisti bans?! To je pa res doživetje, si kar predstavljam, kako si se moral počutiti! :) Dobri so, res! Kako si zapomnijo ljudi, ki si zanje vzamejo čas.
    Tudi jaz se rada spomnim vseh vas, ko mi je v teh nočnih urah vsako delo odveč in mi družbo delajo samo psi in mački...
    Veselo "angolovanje"!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci