Predpraznični dnevi

-
Veliki teden poteka v znamenju priprav na veliko noč. Da ni dolgčas, poskrbijo sobratje. Tako je danes pri kosilu Janez povedal dogodek iz časov, ko Kosovo še ni bilo neodvisno. Policija je po domovih iskala orožje. Prišla je do dotičnega Kosovarja in ga pobarala, če ima kaj na zalogi. "Ne", je bil odločen odgovor. A policija se s tem ni zadovoljila in zahtevala pregled podstrešja, kjer je našla zarjavelo puško. Na vprašanje, kaj je to, je Kosovar začudeno vzkliknil: "Pa čudim ..." In preiskava se je nadaljevala v pritličju, kjer so našli kalašnikov. Odgovor je bil isti: "Čudim ..." Ko je policija hotela še v klet, je Kosovar ponižno dejal: "Samo nemojte tamo, jer če te čuditi i ja i vi!"
Pravi vzrok Janezove pripovedi pa je bilo Vikijevo vprašanje, kakšen je kombi po tistem, ko so pripeljali zelenje za svetno nedeljo. Janezov odgovor je bil: "Nič ni, čisto čist je ..." Seveda nismo šli preverjati, če je to res, a verjel ni nihče ... no, morda Janez ...
Pri knjigah sem se lotil obsežne Nosheve zbirke, večinoma v albanskem jeziku, zato mi gre bolj počasi. Vendar so nekatere knjige zelo dragocene in bi jih lahko šteli v tisoče evrov! A ker se na policah znajde tudi kakšna zadeva, ki je le na videz podobna knjigi, delo kar napreduje, saj tega ni treba katalogizirati (glej slikco) ...

Komentarji

  1. Renato8. april 2009 ob 12:53

    Suhi, zanimivo, da sedaj živiš v podobnem okolju kot jaz.
    Moj najboljši sodelavec v pisarni je Crnogorac, ki se je po sili prilike poročil s Slovenko, si zgradil hišo in ustvaril družino v Sloveniji. Na srečo mu duhovnosti (in duhovitosti) ne primanjkuje, tako da osem delovnih ur mine, kot bi mignil, saj lahko z nekom na nivoju razpravljam o veri in duhovnih vprašanjih. Da pa je še vse skupaj bolj zanimivo, se 10 m od moje pisarne nahaja slaščičarna, katere lastnik je Albanec in na službenem področju tudi moja stranka. Tako beseda da besedo in multikulturna razprava včasih prežarči duhovne okvire vsakdanjega življenja.

    OdgovoriIzbriši
  2. Marko8. april 2009 ob 13:36

    Se vidi, da smo mi salezijanci na tistem Rakovniku čisto zaprti in zabarikadirani v varnem zavetju (ne vem čigavih) zidov, ki pa jih že malo manjši potres lahko podre ... in potem samo jamramo ... tako da mi kar paše iti malo v svet ...
    Blagoslovejene praznike, naj teknejo šunka in pirhi v pravem sorazmerju z milostmi Vstalega tebi in tvoji hiši ...

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več