Novi teden

-
Zaceli smo drugi delovni teden. Tokrat ze vemo, kako to gre, le delavnice za otroke si je bilo treba se izmisliti. Pa je Roni domisli delanje ladjic iz papirja.

Pricakovali smo zeloooo veliko otrok, pa jih je bilo na sreco normalno stevilo. Tukaj ta teden po vseh moznih solah (misijonskih in drzavnih) pisejo kontrolke, zato otroci ostajajo doma in se ucijo.
Kot ze prejsnji teden smo sli na podruznico Santissimo, in izdelava ladijc se je zacela. Prvi gib papirja so vsi naredili dobro, tudi drugi, ustavilo se je pri tretjem ... koncali pa smo tako, da smo prostovoljci in s. Branca dokoncali ladijce za vseh malo manj kot 100 otrok. Tudi za tiste, ki so jih sami naredili, pa veselo razdrli, ker je imenitneje gledati, da ti nekdo drug dela ... grrrr!

Zivljenju smo se vecinoma privadili. Kristina in Lavra sta spet pripravili kosilo, tokrat bolj italijanske sorte (makaroni s tuno in zelenjavo), treba je prati, likati, pometati, pospravljati sobo.

Pri anglescini ucenci kar napredujejo, stevilke in barve ze veselo ponavaljajo, danes so bili na vrsti deli telesa. Sestre so ugotovile, da Lavra obvlada teorijo, Kristina pa to prakticno pokaze s petjem in gibi!
Zaceli smo piti sok. Res je kriza, ko zmanjka vode ...

Komentarji

  1. Anonimni23. julij 2008 ob 10:47

    Bom dia

    z zanimanjem beremo,po dirki pred "manado" ste se umirjeno vrnili v vsakdanjik,kar vonjamo disave makaronov z tuno,vase "potopljene ladjice"
    Um bom dia para todos
    nona

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več