Novi stanovalec

Palacinke so uspele! Se sam sem ponosen, da je vse tako dobro izpadlo. Zasmodila in sprijela se ni nobena, pojedli pa smo tudi vse. Najprej kot glavno jed, nadevano s tuno, sirom ali zelenjavo, na koncu pa se namazane z marmelado. Manjkala je le se cokolada ...

Dobili smo tudi novega stanovalca v sestrski hisi. Lavra je imela to sreco ali smolo, da ga je ze dvakrat zagledala in njen krik je zbudil vse v hisi. Ko je prisel se v najino sobo, ki si jo deliva z Ronijem, ga je Roni skoraj priskrnil z vrati. Nato pa se je odpavil po hodniku v eno izmed sestrskih sob ... Ja, tudi kuscarjev se je treba navaditi.

Danes je sonce spet posijalo ze zjutraj. Obetal se je lep dan in to je tudi bil. Dopoldanske delavnice smo izpeljali zelo lepo, zahvaljoc pomocnikom Nitu, Efielu in Vascu, ki je novi in zelo priden animator. Imeli smo posebno kosilo. Sestre salezijanke letos praznujejo 25 letnico prihoda v Angolo in na kosilo so povabile zaposlene v centru, posebej v pekarni. Tako je bilo spet veselo.
Popoldne pa nas je s. Juraci odpeljala na "konec sveta" v Quatro de Abril. Tu je najlepse. Dalec iz mesta, otroci so se zbrali, zapeli smo nekaj slovensko-angolskih pesmic in se lotili risanja. Nobenega prerivanja, se "servis" siljenja barvic je imel komaj kaj dela, ceprav se jih je zbralo ves kot 80! In spet tisto bolece slovo, ko mahas skozi okno drvecega avtomobila in pocasi izgubljas otroske obraze izpred oci ... S. Jura je s to voznjo krstila samo sebe v novem "vladnem" vozilu. Kar dobro se je odrezal po tistih luknjah in suhih hudournikih.