Dvojna fešta

Z besedilom dokumenta gremo počasi h koncu. V komisijah smo dopolnili smernice s svojimi pripombami in do konca tedna bomo samo še glasovali o smernicah ... tudi pravna komisija počasi zaključuje svoje delo. Dokončno smo glasovali o prvih treh temah (inšpektorialni zbori, inšpektorialne skupščine in visokošolski zavodi). Prva dva brez sprememb, tretji pride v Splošni pravilnik.

Malo se pozna, da je zadnji teden. Zvečer smo imeli na izbiro kar preveč dogodkov: predstavitev knjige, delovanje salezijancev v Aziji, fešta pokrajine Severna Evropa in še kakšna malenkost. Po težkem premišljevanju se ni bilo težko odločiti: fešta. A kaj, ko smo imeli fešto že pri večerji. Danes je bila La sera della Porchetta. In spet sem imel to čast, da je vrhovni predstojnik povabil sobrate pomočnike k okrogli mizi. To pa pomeni, da so nam stregli kot ... Po navadi imamo vse mogoče predsodke pred predstojniki, a skupaj s Pascualom, Adrianom in Francescom smo se imeli prav lepo!

Še nekaj malega o porchetti: po navadi se gre na "svinjino" v Frascatti, v hribe nad Rimom. Porchetta je očiščen cel pujsek, nafilan z zelišči, ki se prav počasi peče. Nato se nareže na rezine in servira ohlajen z dobrim vinom (nikar ne poskušajte tega sami doma!).



Po večerji pa je sledila fešta naše pokrajine. Bil je to enkraten večer, ko smo se zahvalili Albertu za dvanajstletno delo in voščili bolnemu (prehladi in viroze napadajo vse po vrsti!) Štefanu Turanskyemu. Herman Spronck, delegat z Nizozemske, je spesnil lepo pesmico, ki smo jo z navdušenjem prepevali.











A questa sera spontanea (Na ta večer sam od sebe),
ma certa anche seria (tako gotov in resen)
diamo un'addio a don Alberto (se poslavljamo od Alberta)
chi finisce suo lavoro immenso (ki končuje svoje veličastno delo);
l'ha fatto con amore e con anima, dunque (narejeno z ljubeznijo in dušo, torej):

Grazie caro Alberto, grazie caro Alberto (hvala, dragi Albert),
grazie, caro Alberto, merci!

Sei stato il sostegno per noi tutti qui (Vsem nam si bil v podporo):
uomo saggio e aperto per i singoli (moder mož, odprt za vsakega),
siamo cresciuti in fratellanza (odrasli smo v bratsvtu),
diversi, ma tessuti in alleanza (različni, a stakni v zavezo),
con gratitudine nel cuore tu rendiamo grazie
(s hvaležnostjo v srcu se tu zahvaljujemo):

Addio don Alberto, addio don Alberto (z Bogom don Alberto),
addio don Albeto del Nord (z Bogom don Alberto s severa).

La regione non rimane orfano (Pokrajina ne bo sirota),
abbiamo un novo padre: si chiama Stefano
(imamo novega očeta: ime mu je Štefan),
un'autoctono della nostra zona (domačina iz naših krajev):
buon lavoro, molta forza per Turansky
(vse najboljše in moči za Turanskyega):

Benvenuto don Turansky, benvenuto don Turansky
(Dobrodošel don Turansky),
benvenuto don Turansky del Nord (dobrodošel don Turansky s severa).

Lahko si predstavljate, da je bil vesel večer, saj je vsakdo prinesel svoje zaloge piva, salam in še česa. Tokrat ni manjkalo niti Laško in potica! To pa še ni bilo vse. Novi avstrijski inšpektor Rudolf Osanger je s kitaro raztural (na melodijo Oče, vseh narodov si oče):


Albert, man hat dich einst gefuren
aus deiner schoenen Heimat in Italiens Hauptstadt Rom,
Albert, da hast gepack die Koffer
in Demut und Gehorsam als Rat der Region:

Albert, der du uns has geleitet durch viele lange Jahre,
wir schauen auf zu dir.
Albert, du warst fuer uns ein Bruder voll Herzlichkeit und Liebe,
wir danken dir dafuer.

Stefan, nun bist du Regionalrat,
ein grosser Fan Don Boscos, der Slowakei, des Fussballs,
Stefan, auch wenn dir vieles neu ist,
wir schaffen es gemeinsam, wenn Gott un dabai hilft.

Vieni con noi, o caro Stefan,
la tua bella regione e piena dell'amor,
tu con Don Bosco e Maria
fa' passi coraggiosi, resta senza timor'.

Da ne omenjam belgijskega inšpektorja Josefa Claesa, ki je s svojim basom preglasil vse, ali angleškega inšpektora Michela Winstanleya z glasom slavčka ter mnogimi drugimi, ki so večer naredili prav poseben. Še irski inšpektor John Horan je zapel eno pristno irsko ... tako iz irskih Pubov ... Pivo je teklo, klobase šo izginile in potica je teknila ... Ob koncu pa ni manjkala češka becherovka ...

Za zaključek pa še misel ob večernem govoru vietnamskega inšpektorja Giovannija Battiste Nguyen Van Thema o zgodovini in rasti salezijanske karizme v Vietnamu. Osebno ne potrebujem nobenega čudeža na priprošnjo našega misijonarja Andreja Majcna: dovolj je pogledati razvoj vietnamske inšpektorije v vsem svojem razcvetu in prepričan sem, da je to največji čudež - za Vietnam ... Slovenci moramo ta čudež še izprositi!