Sredi srede

Tudi danes se dan dogajal v znamenju volilnih aparatkov ... Z dodatki smo izglasovali še zadnji dve temi, prav tako z dodatki izglasovali predloge pravne komisije o volitvah pokrajinskih svetovalcev, o razmerju skupnost - ustanova in o laikih, ki opravljajo službo ekonoma skupnosti.

Francesco Maraccani je podal dolgo in široko interpretacijo 187. in 188. člena Konstitucij, dotaknili smo se volitev vrhovnega vodstva (v prihodnje), ob koncu pa se seznanili z uvodom v dokument, ki ga je pripravil Giuseppe Nicolussi z UPSa in ga pregledal vrhovni predstojnik, jutri pa bo prišel v naše roke, da ga zmrcvarimo :)

Ker so tudi glasovanja lahko dolgočasna, si je treba umisliti metode proti zaspanosti. Ena takih je, da sem vedno poskušal stisniti tipko zadnji. Ko glasujemo z volilnimi aparatki, se na zaslonu izpisuje število, ki so že volili. Moderator zasedanja vedno napove začetek in konec glasovanja. In ko je napovedal konec glasovanja, sem hitro stisnil tipko, da se je število povečalo za eno. Tako se na zaslonu prikaže nekako takole: 146 ... 197 ... 205 ... 206 ... 208 ... 209 ... 211 ... potem pa dolgo nič in čisto ob koncu še 212 (odvisno od števila glasovalcev). Mislim in upam, da sem vedno ujel zadnji trenutek za glasovanje. Pa sploh nisem bil edini! Večkrat se je še za mano dvignila številka. Da pa pri tem res ni bil dolgčas, sem nehote razjezil kakšnega sobrata, ki mu nikakor ni bilo povšeči, da je treba vedno nekoga "čakat", češ, naj glasuje takoj. No ja ...

Zvečer sem se šel poslovit od Mirana in Franca na UPS, tudi Toneta Prešerna sem srečal pa seveda Cosima Semerara in pokukal še k Fidelu (tistemu s "fentano" tetivo), ki je prav ubogo ležal v postelji ... in to utegne trajati več kot mesec. Škoda, hotel je priti v Slovenijo na obisk ...

Komentarji

  1. Tole z volilnim "zadnji hip" me zelo spominjaš na Amadejo. Tudi ona vsako jutro zadnji hip skoči na avtobus za gimnazijo. Razlika je samo v tem, da je mejo tvojega zadnjega hipa nekdo še podaljšal, Amadeja pa je absolutni zmagovalec in je to dakazala tudi s tem, da ji je avtobus nekajkrat ušel, pa je bil pri roki ati, ki jo je peljal na cilj.
    Aja, da ne pozabim. Amadeja prihaja v Rim 24.aprila. Verjetno te ne bo več tam. Velika škoda, saj bi ji ti razkazal tiste znamenitosti, ki jih vodiči ne poznajo ali pa tja nimajo vstopa...

    OdgovoriIzbriši
  2. ja, nekako je treba preganjati dolgčas, ter se malo poigrati z sobrati. vesela sem, da se že vračaš v slovenijo, mislim pa da ti bo ta 2 mesečni čas napravil velik pečat v življenju. a je sedaj semeraro že kaj bolje?
    lp maja ž

    OdgovoriIzbriši
  3. Če gledam nazaj, je kar hitro minilo, še preveč, če moram ob 3.41 pisati tale komentar, ker prej pač ni bil čas za to. S Semerarotom sva se videla in pozdravila, seveda pozdravlja tudi tebe in je Ok. Pravi, da moram priti v Rim za dva dni, ker se takrat vedno najde čas za skupni klepet, v dveh mesecih ga namreč ni bilo ... še dobro, da so atiji na svetu, če ne bi bilo življenje kruta resnica ... Pa dobro jutro!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci