Obredi velikega petka

Kdor ima rad množice, kdor želi čakati v neskončnih vrstah, se prerivati med stoli, občudovati vse mogoče barve in oblike sestrskih in kleriških oblačil, naj pride v Rim za veliko noč. Drugače pa priporočam navadne dneve ...

Letošnji veliki petek je bil resnično drugačen. Rim je romarsko in turistično mesto, torej ni bilo na zunaj videti, da je poseben dan ... z nekaterimi sobrati smo odšli proti Vatikanu. Dopoldne smo obiskali baziliko sv. Janeza v Lateranu. Sicer smo hoteli poromati na svete "štenge", a vrsta nam tega ni dopuščala ... zato smo se ustavili v cerkvi Sv. križa, kjer smo počastili ostanek Jezusovega križa, ki ga je v Rim prinesla sv. Helena ... Zvečer smo se udeležili obredov Velikega petka, ki jih je v baziliki sv. Petra vodil papež. V vrsti smo čakali skoraj dve uri, da smo prišli v baziliko.

Obredi so bili v latinščini. Pasijon so peli lepo, a neskončno dolgo. Tudi pridiga g. Cantalamesse je bila zelo dolga. A zapomnil sem si o Jezusovem oblačilu, ki so si ga razdelili vojaki. Niso si razdelili tunike, spodnjega oblačila, ki je pokrivalo Jezusovo telo. Ta predstavlja enotnost Cerkve. Kot so raztrgali Jezusovo oblačilo, tako so tudi Cerkev siloma raztrgali. Enotnost tunike predstavlja dar enostnosti Svetega Duha, ki je vidna, tudi če je verhnje oblačilo razrtgano ... Ekumenizem ni toliko stvar različnih Cerkva, temveč stvar vere v Jezusa Kristusa Odrešenika ...

Znova sem občudoval papeža, ki je stal cel pasijon, pri slovesnih prošnjah pa zagodel celemu ceremonialu, ker je enostavno preskočil tiste pavze po napovedi molitve ... je že vedel, zakaj! Mimogrede sem ugotovil, koliko je bilo kardinalov in škofov, ki so poljubljali križ: za zelo zelo počasi celotne in z dodatki koralno pete lamnetacije, seveda v latinščini. Kljub naporu je bilo doživeto. Zelo veliko je bilo mladih, angleško govorečih, vsaj okoli nas. Upanje Cerkve in družbe ...

Po končanih obredih smo se še malo ustavili zunaj na trgu in evropsko "resnost" so razbili južnoameričani ... za nas nenavadno in za nekatere celo pohujšljivo, tako kot za njih nenavadno in čudno mirno ...