Sanjal sem

Daniel Federspiel, delegat iz Francije (karikaturist Papi), je včeraj zaključil debato na skupnem zasednaju z izvirno zgodbico:

Vsi smo bili v raju. Kako vesel sem bil, ko sem vse videl v večni blaženosti. Izkoristili smo trenutek in se razgovorili o stanju v salezijanski družbi. Od daleč se je približeval "preprost" sobrat. Ko je bil že blizu, sem ga spoznal ... bil je don Bosko!

Smehljal se je: "Bravo, dragi sobratje! S svojimi sobrati ste uspeli narediti to, kar ni uspelo narediti torinskim duhovnikom z mano!"
"Res? Kaj hočete reči?" je vprašal voditelj zbora.
"Dragi moj, z vsemi smernicami 26. vrhovnega zbora boste uspeli spraviti v umobolnico vsaj polovico sobratov!"
"Toda, don Bosko, treba jih je vsaj vprašati!"

Don Bosko se je nadalje nasmehnil: "Dovolj je risbica Dobrega pastirja s sedmimi smernicami."
"Kako to mislite, don Bosko?"
"Preprosto, smernica za vsak del telesa. Prva za srce: goreča vrnitev k ljubeznivosti; druga za oči: odpreti jih za mlade in za svet; tretja za ušesa: uloviti krike majhnih in jim prisluhniti; četrta sodelavcev; peta za usta: za oznanjevanje veselja in brezkompromisno razkrivanje nepravičnosti; šesta za noge: za pohajkovanje po okoljih mladih in spremljanje nam zaupanih."

Bili smo začudeni nad drznostjo in preprostostjo!

Naš oče je nadaljeval: "Sedma, ne pozabite zadnje plati ... sobratje se morajo naučiti usesti se skupaj in se pogovarjati!"
"Toda, don Bosko ... to ni resen načrt!"
"Seveda ne! Prav zato, ker ste tako resni, zgubljate verodostojnost in učinkovitost! Sedem smernic Dobrega pastirja vam predlagam. Dovolj je, da ste prepričljivi in navdušeni, ko se boste vrnili domov!"
In v šali doda: "In tisti, ki imate lase, imejte urejene, ne tako kot jaz na fotografijah."
Tedaj sem vprašal: "In molitev, don Bosko?"
Začuden mi odgovori: "Toda, Papi, ničesar nisem zmogel narediti, ne da bi svojega telesa ne hranil s Kristusovim telesom in svojega srca z Božjo besedo."
Nato je dodal: "Z zbora odidite s temi sedmimi smernicami in z robcem za spomin."
"Z robcem?"
"Z robcem, da! Spominjajte se, da sem vam z robcem v roki sporočil pokorščino. Pokorščino Konstitucijam! Robec naj vam služi za tolažbo sobratov, ki jokajo v svojem boju in za zaprtje ust tistih, ki brate obrekujejo."

V tistem trenutku smo slišali oddaljen glas: "Don Bosko."
"A, Marija Pomočnica. Skupaj še vedno nadaljujeva najino delo! Zato oprostite!"

To so bile moje sanje. Ne zanima me, ali mi verjamete ali ne: samo posredovati jih želim!

Danes je bil čisto navaden dan zasedanja. Redakcijska komisija je predstavila drugo temo Potrebnost evangelizacije in jo uspešno skrčila na "le" nekaj strani ... V komisijah smo še vedno premlevali dokument redakcije prve teme. Tehle tem in redakcij se je nabralo že toliko, da niti sam ne vem več, kdaj kaj poteka ... seveda s(m)o sobratje v naši slavni četrti komsiiji zelo pametni in nekaj se jih je spomnilo, da je vse zanič in da moramo zamenjati metodo dela. Tako bomo sedaj vsaka skupina premlevala le eno poglavje teme.

V drugem delovnem času je na skupnem zasedanju potekala prva debata četrte teme Evangeljsko uboštvo, sledila ji je še peta tema Nove meje. Še prej smo dokončno izglasovali, da se do naslednjega zbora poleg preverjanj evropskih pokrajin, vikarja vrhovnega predstojnika kot šefa salezijanske družine in medresorskega delovanja treh "pastoralnih" dikasterijev naredi ocena in preverba tudi za delovanje vrhovnega vodstva z možnostjo sprememb ...