Nove igrače

Zjutraj so nebo težili temni oblaki, ki so grozili začetku že tako "težkega" velikega tedna. Po sveti maši pa je sijalo močno rimsko sonce ... moja vera, priznam, ni bila tako močna, a tu je še ostalih 232 delegatov!

Na današnjem prvem skupnem zasedanju smo se zabavali predvsem z volilnimi aparatki. Dobili smo jih na željo enega samega delegata, da je zagotovljena zasebnost. Pa naj še kdo reče, da ni demokracije, vsaj v salezijanski družbi! Tako preprost "cegu" z debelo anteno kot mobilniki iz starih dobrih časov nam je delal kar precej težav. Začeli smo z glasovalno vajo. "Pritisnite tipko ena, da dobimo število prisotnih ... 194, 198, 203 ... še nekaj trenutkov, torej mislim da ... 204 ... ne, nič ne mislim", je zaključil svoje ugotovitve voditelj Cereda. Drugi krog: če ste za, pritisnite ena; če ste proti, dva; vzdržani, tri; in za z možnostjo dopolnil (iuxta modum) štiri. Tipke od pet do devet pa so za klicanje ... aha, na aparatku manjka mikrofon in slušalka ... škoda.

Danes tudi zapisnik ni šel skozi brez smeha. Tajnik je prebiral dopolnila delegatov. Ob pogovoru salezijanskega poklica je poleg izraženih duhovniškega in laiškega nekdo dodal še diakonskega. In tajništvo je zapisalo: "dimensione diagonale" (namesto diaconale)! Po slovensko bi se slišalo nekako takole: Salezijanski poklic vsebuje poleg duhovniške in laiške tudi diagonalno dimenzijo (namesto diakonalno; pravilno bi bilo verjetno diakonsko). 26. vrhovni zbor je tako skoraj odkril še četrto obliko salezijanskega poklica: diagonalno!

Nato smo prisluhnili relatorjem štirih komisij o pripombah k zadnji temi Nove meje salezijanskega poslanstva. Tudi tokrat se je ob koncu oglasil vrhvni predstojnik glede človekovih pravic in pravic otrok. Poudaril je, da nikakor ni namen, da bi ustanavljali nove urade za človekove pravice, temveč jih integrirali v salezijansko vzgojo. Tudi to je v sklopu preoblikovanj salezijanskih ustanov, da bi v vzgoji iskali nova uboštva preko človekovih pravic, posebej še pravic otrok.

Drugi delovni čas smo se spet vrnili v skupine po komisijah, kjer smo dali na drugo rešeto prvo poglavje o vrnitvi k don Bosku, ki ga je iz že omenjenih 200 smetnic, ki so jih pripravile komisije, pripravila redakcijska komisija. Večinoma smo bili kar zadovoljni s takim krčenjem, a tudi tokrat pripomb ni manjkalo.

Popoldne smo začeli z debato o tretji temi Potrebnost poklicev. Večinoma smo se vsi strinjali, da škriplje skupnost. Lahko smo še taki oznanjevalci in navduševalci, a mladi vidijo, kakšni so naši odnosi ... v zapuščenih gnezdih ptice pač ne valijo ... Druga tema se je vrtela okrog sobrata laika. Ne gre pozabiti, da je salezijanski poklic edinstven, a razlike še veedno so. Da vržem kost, salezijanci pomočniki živimo samo iz don Boskove karizme, salezijanci duhovniki pa premnogokrat svoje redovniško posvečenje utopijo v tipično duhovniški službi ...

Po odmoru smo z volilnimi aparatki "votatori" dokončno potrdili pokrajinske in strukturne spremembe. Po domače povedano je novo stanje sledeče: Evropa ostaja razdeljena na tri pokrajine s posebnim "uradom za združevanje"; vikar vrhovnega predstojnika je še vedno odgovoren za salezijansko družino, a dobi koordinatorja, da ne bo sam povsod; trije pastoralni dikasteriji (za mladinsko pastoralo, za ružbeno obveščanje in za misijone) dobijo medresorski urad. Glasovanje z možnosto dopolnil pa smo opravili še za preverbo vodstvenih struktur, ki naj bi se opravile na naslednjem zboru.