Dan s težo

Cvetna nedelja, tokrat v Rimu. Z inšpektorjem sva se odpravila na trg sv. Petra. Inšpektor je odšel po svojih "dolžnostih", jaz pa sem si poiskal sedež spodaj med množico. Pristal sem med starejšo gospo iz Španije in mladim indijskim parom, udomačenim nekje v Italiji. Cvetna nedelja je potekala sicer brez slovenskih butaric, a zato s pravimi palmami. Poln trg je bil odet v pisane barve zastav, transparentov in zelenja. Varnostniki in švicarska garda je bila kos zahtevni nalogi varovanja, še več, celo pomagala je vernikom, da so vsi dobili prostor za sedenje, a ves čas budno opazovala ...

Papež Benedikt je kljub svojim letom neverjetno čil in jasen. Tudi med pasijonom je sveti oče vseskozi stal. Mladi so ga poslušali dobesedno z odptrimi usti. In kljub toliki množici sem med pridigo slišal ptičje petje! (Pa sem bil v sredini na začetku kolonad). Na sploh sem občudoval petje in igranje, namreč pasijon so peli v celoti. Pevski zbor in soliste so poleg kraljice glasbil popestrile tudi trobente, violine in harfa.
Po maši je papež v papamobilu obvozil množico in ker sem sedel pri ograji, sem se samo obrnil in ga pozdravil čisto od blizu. Tako da se lahko pohvalim, da so tokrat slikce čisto iz mojega (oz. salvaško-šentrupertskega) fotoaparata! Ne morem se pa ravno pohvaliti, da sem prejel njegov blagoslov, ravno takrat sem namreč "tlačil" zgornje hvaljenje nekam v torbo ...

Kot se spodobi za tak dan, sva popoldne preživela v obisku Castelgandolfa, kjer imajo tudi majhno restavracijo. In zavila sva vanjo. Prvič v življenju se mi je zgodilo, da sem dobil kozarec penine v restavraciji, ne da bi ga naročil. V zadnjem delu so očitno imeli družinsko praznovanje in velikodušni vnuk (ali sin?) je za praznik svojega dedka častil vsem v restavraciji! ('Ta stari' je res zgledal kot dedek, 'ta mladi' pa se mi ni zdel ravno mladosten.) Obvezen dodatek: Za družinsko mizo je sedelo kakih 12-16 ljudi (nisem prešteval vseh dojenčkov, ki so jih vozili noter in ven), za ostalimi mizami pa smo sedeli celi štirje gostje! Hm, tako bi tudi jaz častil ...

In ker dnevu lastna teža ni bila dovolj, sva jo dodala z obiskom Rocca di Papa. Obiskala sva center Marijinega dela, kjer sva pokropila pokojno Chiaro Lubich. V tihem čakanju v vrsti me je presenetil obred nekega (voditelja ali njihovega duhovnika) sikha. Kaj vse zmore ljubezen!

Ob koncu dneva sva zavila še k sv. Piju X, kjer sva obiskala sobrata Štefana Horvata. 95-letni možic, ki ne more skriti prekmurskega izvora, je bil kljub temu, da naju ni poznal, vesel in zadovoljen.