Pot okoli ognjenika

-

Tretje jutro smo se podali na pot na naše prvo misijonsko postojanko na jug v gorovje Guarande. Vsi zaspani smo se ob šestih zjutraj odpravili in v tišini prevozili lep kos nove tri do štiri pasovne avtoceste. Ekvador je vedno bolj zanimiv. Visoke planjave z redkimi gozdovi evkaliptusa in borovcev bogatijo visoki zasneženi ognjeniki. Nas je pot vodila mimo 5.000 m visokega Chimboraza. Prebijali smo se skozi neverjetno gosto meglo, nato pa je močan veter razpihal vse in razodel se nam je vrh. Pusto in prazno pokrajino so bogatile lame, ki smo jih prvič videli v živo …
S 4.000 m visokega prelaza smo se spustili do Guarande in se nato po ovinkasti, a novi cesti povzpeli do Salinas, kjer bomo preživeli prva dva tedna našega prostovoljstva. Salinas so majhno naselje pod pečino, pod naseljem pa izvira slana voda, ki na pečinah pušča plasti soli. Od tod kraju tudi ime. Italijanski salezijanski misijonar Antonio Polo je tu ustanovil misijon in skupaj s prostovoljci kraj spremenil v pravo turistično atrakcijo, saj je revne Indijance, ki so v te odročne planine pribežali pred preganjanji, organiziral v zadrugo, kjer imajo vsi delo in nato svoje izdelke iz mleka, čokolade, volne, usnja uspešno prodajajo tako v Salinas kot spodaj v Guarandi. Zato je v Salinas tudi polno turistov, ki si hodijo ogledovat ta razcvet, a ob enem puščajo tudi zelo negativne sledi. Med njimi so tudi mali Indijanci z modrimi očmi … V Salinas živi le okoli 500 domačinov, ostali so se izselili v dolino, zato jih ob koncu tedna pride na obisk več kot 1.000. Toliko je v Salinas tudi psov, ki podnevi poležavajo na vseh vogalih, ponoči pa se spremenijo v prave volkodlake, ki napadajo tudi ljudi …
A misijon obsega še okoli 40 manjših naselij blizu in daleč v okoliških hribih, kjer domačini dejansko živijo zelo revno in siromašno življenje v kolibah in ob zaplatah zemlje, ki jih obdelujejo. A o tem bo beseda še tekla, ko in če bomo pomagali na poljih in pri živini …



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več