Kristjana sta! 6 dni do božiča

Alìjeva družina

Alìjev oče, vojaški častnik, je premožen musliman. Ima sedem otrok. »Kje pa je?«, vpraša ostale za mizo, ko opazi, da ga ni. Sestra, ki je vedela, kaj se mu je pripetilo, je iskreno razložila: »Učitelj je Alìja kaznoval, ker ni znal zrecitirati verzov iz Korana in ga je zaprl v temno luknjo.« Alì se je pojavil izza vogala in smeje se vzkliknil: »Alì je tukaj!« Mama je med tem fanta peljala v neke vrste kolibo na vrt za hišo, kjer so imeli shranjeno vrtno orodje. »Tukaj si spočijta,« je dejala žena, »prinesla vama bom hrane.«

Fatimino dobro srce

Prišel je čas obeda in Alìjeva družina se je zbrala skupaj. Vsak je z roko zajemal hrano z velikega krožnika na sredini. »Kako pa si prišel ven?« je oče vprašal Alìja. Alì je pomežiknil sestrici in se nasmejal.

»Pripeljala sem dva onemogla fanta in ju nastanila v vrtno uto,« je mama sporočila vsej družini.

»Mama, ali jima lahko nesem hrano?« vpraša Fatima. »Seveda, Fatima, nesi jima hrano! Tudi prerok Mohamed, naj bo vedno slavljeno njegovo ime, pravi, naj bomo vedno usmiljeni z romarji.«

»In … če so kristjani?« ugovarja eden od večjih sinov. »Danes je imam v mošeji dejal, da če se pogani ne spreobrnejo, jih moramo pokončati …« Oče ga je resno prekinil: »Seveda, ubiti … ubili smo jih že preveč! Komu pa koristi sudanska državljanska vojna? Že dvajset let se bojujemo in vlada kriči:'Zmaga!' … Dejansko pa se širi beda, opustošenje, vedno več je otrok brez družin …«

Žena ga plaho opomni: »Pazi, kaj govoriš. Nevarno je. Povsod se nahajajo vohuni.«

Služabnik, ki se je potikal po sobi, je ob teh besedah hitro odšel. »Fatima, nesi to hrano otrokoma,« doda mati, »pojdi s služkinjo Zeinab.«

Kristjana sta!

Fatima je vstopila v barako, sledila ji je služkinja. Z nasmehom je pred fanta postavila krožnik s hrano. Služkinja, ki se je prav tako sklonila s krožnikom, je opazila majhen križ na Malitovem vratu. Spustila je krožnik in zakričala: »Kristjana sta! Kristjana!«