Konec faksa!

-
Ja, takole hitro je to šlo. V nekaj mesecih smo se sprehodili skozi znanja in modrosti sodobne teologije, obogatene s človeškimi znanostmi in upam, da tudi navdihnjene od zgoraj, kamor smo nenehno pogledovali …
Zadnje dni smo se posvetili Cerkvi oz. naši predstavi o Cerkvi, pa nekaterim ženskim likom v zgodovini Cerkve. Seveda se je profesorica na koncu glasno vprašala, kdaj bo Cerkev odgovorila na nekatera »ženska« vprašanja. Pa pri tem ne misli na posege v službeno strukturo Cerkve, temveč na priznanje preroško-karizmatične dimenzije …

Še bolj pa smo se zabavali pri Družbenem obveščanju. Na hitro smo preleteli vplive sodobne kulture in kulturo multinacionalk na človeka. Ta kultura se prav tako hitro seli v Cerkev, oz. Cerkev zamuja s svojim evangeljskim prežemanjem. Če gremo v trgovski center, dobimo tako rekoč vse, kar sodobnega človeka zadovolji do te mere, da se globljih vprašanj niti ne dotakne več. V Cerkvi pa smo navajeni začeti s tem, kar sodobnemu človeku ni več pri srcu: to je pri globokih vprašanjih …
Med mnogimi drugimi primeri smo si predočili primer vpliva sodobne kulture na oblast v Cerkvi, na avtoriteto. Jezus nam je pokazal, da je oblast v služenju najmanjšim. Vsaka oblast je dobra, če izhaja iz ljudi, ki jim je namenjena, če posluša potrebe skupine, ki jo vodi … Sodobna kultura pa je dojemanje oblasti spremenila: naredila jo je za moč, bogastvo. Do nje si je ustvarila čudno pot: karierizem, podkupovanje, prepričevanje na neobičajnih krajih, ne na rednih srečanjih … In ta model se vedno bolj vriva v Cerkev … Moč, oblast, bogastvo, kariera. Od tu pa je le korak do zahteve po ohranitvi stanja, kot je … Zato tolikšna potreba po molitvi, po klicanju Svetega Duha, k vrnitvi duhovnega človeka …

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več