Konec faksa!

Ja, takole hitro je to šlo. V nekaj mesecih smo se sprehodili skozi znanja in modrosti sodobne teologije, obogatene s človeškimi znanostmi in upam, da tudi navdihnjene od zgoraj, kamor smo nenehno pogledovali …

Zadnje dni smo se posvetili Cerkvi oz. naši predstavi o Cerkvi, pa nekaterim ženskim likom v zgodovini Cerkve. Seveda se je profesorica na koncu glasno vprašala, kdaj bo Cerkev odgovorila na nekatera »ženska« vprašanja. Pa pri tem ne misli na posege v službeno strukturo Cerkve, temveč na priznanje preroško-karizmatične dimenzije …

Še bolj pa smo se zabavali pri Družbenem obveščanju. Na hitro smo preleteli vplive sodobne kulture in kulturo multinacionalk na človeka. Ta kultura se prav tako hitro seli v Cerkev, oz. Cerkev zamuja s svojim evangeljskim prežemanjem. Če gremo v trgovski center, dobimo tako rekoč vse, kar sodobnega človeka zadovolji do te mere, da se globljih vprašanj niti ne dotakne več. V Cerkvi pa smo navajeni začeti s tem, kar sodobnemu človeku ni več pri srcu: to je pri globokih vprašanjih …

Med mnogimi drugimi primeri smo si predočili primer vpliva sodobne kulture na oblast v Cerkvi, na avtoriteto. Jezus nam je pokazal, da je oblast v služenju najmanjšim. Vsaka oblast je dobra, če izhaja iz ljudi, ki jim je namenjena, če posluša potrebe skupine, ki jo vodi … Sodobna kultura pa je dojemanje oblasti spremenila: naredila jo je za moč, bogastvo. Do nje si je ustvarila čudno pot: karierizem, podkupovanje, prepričevanje na neobičajnih krajih, ne na rednih srečanjih … In ta model se vedno bolj vriva v Cerkev … Moč, oblast, bogastvo, kariera. Od tu pa je le korak do zahteve po ohranitvi stanja, kot je … Zato tolikšna potreba po molitvi, po klicanju Svetega Duha, k vrnitvi duhovnega človeka …