Mesto duhov

Sončna sobota me je zvabila na plan. Le zakaj sem kupil avtobusne vozovnice, če pa potem vse oblazim peš? Danes sem se odpravil v EUR (Esposizione Universale Roma). To je četrt na jugozahodu Rima, ki so jo začeli graditi leta 1935 za Svetovno razstavo v Rimu leta 1942, a je zaradi vojne odpadla. Mussolini je postavil takorekoč nov Rim, ki je veličasten, a meni se je zdel mesto duhov. Nekaj naključnih obiskovalcev, na glavnih cestah so še avtomobili, drugje pa ni nobenega življenja.

Mogoče je bilo mesto prazno tudi zato, ker je sobota in so v teh gromozanskih stavbah večinoma sami uradi, poleg nekaterih muzejev.
Ogledal sem si Muzej rimske civilizacije in Etnografski muzej. Nobeden od njiju me ni prepričal. Vse deluje hladno, tehnika je iz prejšnjega tisočletja, napisi in oznake zastarele ... še najboljše sem se počutil v planetariju, kjer smo si na moderen način ogledali zvezdno nebo, ozvezdja in galaksije. Udobni na pol ležalniki so me skoraj pahnili v spanec, saj sem navajen zvezdno nebo gledati v živo, kar pa je iz onesnaženega Rima skoraj nemogoče. Tudi to razliko so predstavili zelo nazorno. Vsekakor je dolg sprehod meni dobro del vsaj tako kot lep dan zagretim rimskim nogometašem, ki so jih spodbujali še bolj zagreti navijači na nekem obrobnem igrišču pri EURu. Bilo jih je kakih 10, pa so se drli in mahali z zastavimi tako, kot bi bili vsaj na evropskem prvenstvu!
Sem pa nahranil tudi duhovno dimenzijo, ko sem odkril najstarejšo upodobitev Marije. Menda se nahaja v Priscilinih katakombah ... bom preveril original :)