Medverski dialog in redovniške zaobljube

Ta teden smo zaključili z verstvi, tako s hinduizmom in budizmom kot tudi s islamom v odnosu do krščanstva. V tem globalnem svetu res ni nikoli dovolj novih spoznanj, sploh če ti jih posredujejo ljudje globoke vere in prakse, živete med temi religijami. 

Dolgo let živeči kombonjanec v Alžiriji in v zalivskih arabskih deželah nam je z več vidikov predstavil islam, ki zaobjema vero, kulturo in družbeno ureditev. Že v osnovi torej moramo spremeniti pogled na to ureditev, ki je drugačna od našega razvoja misli in družbe. Zato je treba sprejeti, da se z muslimani o nekaterih stvareh ne bomo nikoli strinjali in se o tem nima smisla pogovarjati.

Drznil si bom zapisati eno izmed profesorjevih srečanj, ki jih je imel z muslimanskimi imami in učenjaki. Koran priznava Jezusa kot preroka in govori o njegovi materi Mariji. Beseda je stekla o odlomku iz Korana (4, 157; prosti prevod), ki govori o Jezusu in Mariji: Judje so potrdili: "Ubili smo Mesija, Jezusa, Marijinega sina, Božjega poslanca," a ga niso ubili, niso ga križali, temveč je bil nekdo drug v njihovih očeh, ki mu je bil podoben ... niso ga ubili, temveč ga je Bog vzel k sebi, Bog je mogočen in moder.

Taisti profesor je po njihovi navadi umolknil, molil k Svetemu Duhu, nato pa odgovoril: "Ali mislite, da bi mati, ki je stala pod križem, ne spoznala svojega sina in ga zamenjala z nekom drugim?" In pogovor se je zaključil ... 

Profesor hinduizma se je pri zadnji uri poslovil kar na začetku ure, saj je dejal, da ob koncu ne bo časa :) Nato je zlezel na kateder, se udobno namestil in začel z budizmom. Predstavil ga je tako zanimivo in lepo, da smo se že skoraj vsi spreobrnili v budizem! Povezal je Jezusov nauk in nauk Sidharte, primerjal stanje nirvane z zrenjem Boga in  s tem izničitvi lastnega jaza ... verjetno za marsikoga bogokletno, a je na koncu sam dejal, da je kristjan zaradi osebne ljubezni, ki je utelešeni Jezus Kristus, medtem ko lahko mirno srejema srednjo pot ...

Pri kristlogiji pa smo se podučili o četrti redovniški zaobljubi, ki po profesorjevih izkušnjah pride v poštev še posebno ob obisku Svete dežele: "Ne izpusti nobene trgovine, ne da bi kaj kupil!"