O gorečih lučkah na adventnem vencu
Da splošni in povprečni slovenski ljudje le niso tako od muh, se je v zgodovini izkazalo že velikokrat. Pa ne le v velikih zadevah, bolj pikantne so tiste majhne, ki pricurljajo na dan in jih znamo še dodatno začiniti ...
V neki severovzhodni turistično znani občini je njen varuh doživel posebno presenečenje. V mestu, po katerem se občina tudi imenuje, stoji prelepo krožišče, ki je nekoč rešilo prometne zagate tistega konca Slovenije in takorekoč omogočalo pretok z Zahoda na Vzhod Evrope in obratno. Dandanes je to krožišče, katerega druga dva kraka povezujeta znane terme na eno in moderno cerkev, ki na žalost že (še) zamaka, na drugo stran, prav prijetna in znamenita orientacijska točka tega kraja.
In že nekaj let zapovrstjo se v adventnem času v njegovi sredini bohoti adventni venec s štirimi svečami, ki so v tem primeru pač javna razsvetljava, saj za to očitno skrbijo občinske službe. Tako je župan odredil tudi letos in na prvo adventno nedeljo je na tem okusno in dostojno urejenem venčku zagorela prva žarnica javne razsvetljave ter naznanila veseli december za veseljake in uživače ter začetek priprave na Odrešenikov prihod za poglobljene in duhovno trepetajoče. Za normalne pa kar oboje!
In prišel je ponedeljek prvega adventnega tedna, ko se kljub veselemu decembru in pričakovanju Odrešenika večina vrne v divji ritem tega našega življenja. In gospod župan (oz. njegove tajnice) je med drugim prejel tudi telefonski klic ogorčenega, predvidevamo da voznika v krožišču, ki je zahteval, naj župan vendar že urgira na občinske službe, da bodo poskrbele za zamenjavo pregorelih žarnic, da bodo na adventnem vencu gorele vse štir, ker res ne zgleda, da gori le ena ...
In potem je prišla druga adventna nedelja in na adventnem venčku se po navadi prižge druga luč ...
P. S. Po resničnem pripovedovanju tega župana mojemu stanovskemu kolegu je zgodba v osnovi zelo resnična ...
V neki severovzhodni turistično znani občini je njen varuh doživel posebno presenečenje. V mestu, po katerem se občina tudi imenuje, stoji prelepo krožišče, ki je nekoč rešilo prometne zagate tistega konca Slovenije in takorekoč omogočalo pretok z Zahoda na Vzhod Evrope in obratno. Dandanes je to krožišče, katerega druga dva kraka povezujeta znane terme na eno in moderno cerkev, ki na žalost že (še) zamaka, na drugo stran, prav prijetna in znamenita orientacijska točka tega kraja.
In že nekaj let zapovrstjo se v adventnem času v njegovi sredini bohoti adventni venec s štirimi svečami, ki so v tem primeru pač javna razsvetljava, saj za to očitno skrbijo občinske službe. Tako je župan odredil tudi letos in na prvo adventno nedeljo je na tem okusno in dostojno urejenem venčku zagorela prva žarnica javne razsvetljave ter naznanila veseli december za veseljake in uživače ter začetek priprave na Odrešenikov prihod za poglobljene in duhovno trepetajoče. Za normalne pa kar oboje!
In prišel je ponedeljek prvega adventnega tedna, ko se kljub veselemu decembru in pričakovanju Odrešenika večina vrne v divji ritem tega našega življenja. In gospod župan (oz. njegove tajnice) je med drugim prejel tudi telefonski klic ogorčenega, predvidevamo da voznika v krožišču, ki je zahteval, naj župan vendar že urgira na občinske službe, da bodo poskrbele za zamenjavo pregorelih žarnic, da bodo na adventnem vencu gorele vse štir, ker res ne zgleda, da gori le ena ...
In potem je prišla druga adventna nedelja in na adventnem venčku se po navadi prižge druga luč ...
P. S. Po resničnem pripovedovanju tega župana mojemu stanovskemu kolegu je zgodba v osnovi zelo resnična ...
Kot bi opisoval krožišče v Radencih in tudi če ga nisi, so me misli ponesle tja, kjer me adventni venček v krožišču opozori, da se bliža Njegovo rojstvo, jaz pa se vračam v rodni kraj.
OdgovoriIzbrišiHja, dej poglej, koliko lučk že gori ... menda bo župan že dal vse zamenjati!
OdgovoriIzbrišiJa, sem dobila obvestilo, da bodo do mojega prihoda že vse menjane oz. bodo že vse žarnice gorele :-)
OdgovoriIzbriši