Don Bosko, zakaj ste bili tako visoko?
Iz don Boskovega cvetnika
Don Bosko je imel tudi druge posebne darove, ki so na izreden način razodevali njegovo svetost: zamaknjenje in podobni izredni dogodki.
»Januarja 1879 – pričuje don Evasio Garrone – sem stregel pri maši, ki jo je vodil don Bosko pri oltarju v predsobi svojih sob. Ministriral sem skupaj s svojim sošolcem Franchinijem, ki je že pokojni. Pri povzdigovanju sva zagledala, kako je don Bosko zamaknjen v rajsko lepoto, ki se mu je razodevala na obrazu in se je zdelo, da je razsvetlila ves prostor.
Počasi so se njegove noge dvignile iznad podstavka in ostal je dvignjen v zraku dobrih deset minut.
Ves iz sebe sem stekal iskat don Berta, a ga nisem našel. Vrnil sem se nazaj in zagledal don Boska, kako se je začel spuščati, v sobi pa se mi je še vedno zdelo, kot da bi bili v raju.
Ko se je sveta maša končala in se mi je don Bosko zahvalil, da sem mu prinesel kavo, kot po navadi, sem ga vprašal: »Don Bosko, kaj se je zgodilo zjutraj med povzdigovanjem? Zakaj ste bili tako visoko?«
Do Bosko me je pogledal in da bi spremenil pogovor, mi je predlagal: »Vzemi tudi ti malo kave.«
Nalil mi jo je v skodelico in mi jo ponudil. Spoznal sem, da o tem dogodku ne želi govoriti, zato sem obmolknil in posrkal tisto kavo.
Trikrat sem bil priča takemu zamaknjenju med sveto mašo.«
(prim. Memorie Biografiche, XIII, 897)
Don Bosko je imel tudi druge posebne darove, ki so na izreden način razodevali njegovo svetost: zamaknjenje in podobni izredni dogodki.
»Januarja 1879 – pričuje don Evasio Garrone – sem stregel pri maši, ki jo je vodil don Bosko pri oltarju v predsobi svojih sob. Ministriral sem skupaj s svojim sošolcem Franchinijem, ki je že pokojni. Pri povzdigovanju sva zagledala, kako je don Bosko zamaknjen v rajsko lepoto, ki se mu je razodevala na obrazu in se je zdelo, da je razsvetlila ves prostor.
Počasi so se njegove noge dvignile iznad podstavka in ostal je dvignjen v zraku dobrih deset minut.
Ves iz sebe sem stekal iskat don Berta, a ga nisem našel. Vrnil sem se nazaj in zagledal don Boska, kako se je začel spuščati, v sobi pa se mi je še vedno zdelo, kot da bi bili v raju.
Ko se je sveta maša končala in se mi je don Bosko zahvalil, da sem mu prinesel kavo, kot po navadi, sem ga vprašal: »Don Bosko, kaj se je zgodilo zjutraj med povzdigovanjem? Zakaj ste bili tako visoko?«
Do Bosko me je pogledal in da bi spremenil pogovor, mi je predlagal: »Vzemi tudi ti malo kave.«
Nalil mi jo je v skodelico in mi jo ponudil. Spoznal sem, da o tem dogodku ne želi govoriti, zato sem obmolknil in posrkal tisto kavo.
Trikrat sem bil priča takemu zamaknjenju med sveto mašo.«
(prim. Memorie Biografiche, XIII, 897)
Komentarji
Objavite komentar