The Gregorian - od prijateljev za prijatelje

Napričakovan žarek je predrl goste črne decemberske oblake, ki se že nekaj časa zadržujejo nekje okoli mene ... Klik ali dva sta bila dovolj, da smo se po dolgem času dobili prijatelji, za katere je znano, da se ne dobimo prav pogosto, a nevidna vez je kar ostala. Petra in Samo, hvala za povabilo, Darja, hvala za spremstvo.
Povabilo na koncert že slišane, a malo znane skupine The Gregorian je prišlo tako iznenada, da ga človek res ne more odkloniti.
Znane pesmi slavnih skupin Guns N' Roses, Pink Floyd, Rammstein in mnogih drugih, ki so dejansko izbruh upora in načina življenja, so tokrat izzvenele na popolnoma drug način. Instrumentalisti  so sicer pokazali vso umetnost, glasnost in moč zvokov, a glasovi "menihov" so pesmi preoblikovali v ekstazo duše in duha. Če se na množičnih koncertih sprosti predvsem telo, je bilo tokrat prav obratno: bolj je igrala električna kitara, bolj je bobnar dajal ritem, bolj so se glasovi razlivali po dvorani, bolj nam je krnelo telo. Obsedel sem na sedežu kot prikovan.
Gibi in kretnje pevcev niso izdajali telesnega izživljanja, temveč v posnemanju starih meniških redov korak za korakom vodili in "krotili" divje ritme, ki velikokrat ponazarjajo naše hitenje in divjanje v tem svetu. Svetlobni efekti, bakle in bobni dodatno spodbujajo, da odpiramo usta nad tem umirjenim izbruhom življenja, opominom našega zaznavanja tega, v čemer živimo ...
Ja, tudi tak "posveten" dogodek je priložnost, da se umirimo, se posvetimo nekomu in Njemu, ki je na poti. The Gregorian tega ni obdržal zase, zakaj bi mi?