Palacinke

Predzadnji petek v Bengueli. Takole zacnem razmisljati, ko gredo stvari proti koncu. Res vse hitro mine. Dopoldne smo bili na plazi, pa je bilo tako mrzlo, da tudi pomislil nisem, da bi sel v vodo. Ocitno se tudi tukaj poznajo klimatske spremembe, saj res pasje piha ... moje grlo je tako - tako, tudi Sasa pravi, da je tako - tako, edino Janja in Andrej cvetita kot rozici. Verjetno zato, ker gremo jutri na dvodnevni izlet v angolske gore. Da bo ja se bolj mrzlo ...
Popoldne smo zakorakali v Sao Jose, skupaj z Ano in Bebuso, ki pa sta danes imeli, milo receno, take izpade kot dve pubertetnici. No, saj to sta ... Na splosno se Angolci, se bolj pa Angolke derejo na vse pretege, ko govorijo, kaj sele, ce se katera zoperstavi drugi ...
Bolj so se mi vtisnili v srce pogledi mlackov ob izdelavi papirnatih kap. Seveda je bilo okoli mene pravo mravljisce. Ko sem delal enemu kapo na tleh, je nad tlemi molelo vame 10 listov, ko sem vso stvar prestavil na kolena, so se listi premaknili pod moj nos. Se dobro, da znam kaksno stvar na pamet prepogibati ... vecina pa ni spremljala mojega prepogibanja, temvec sem kar cutil, kako opazujejo moj obraz z razdalje le nekaj centimetrov. Topel dih je bozal moje lice in vsake toliko je rocica spolzela po moji glavi, da bi se dotaknila las. Ob teh trenutkih mirno pozabim, kako me boli grlo, kako je mrzlo, v kaksni gneci sem in da komaj diham. To je pravi trenutek Angole.
Ze vceraj je Janja slovesno napovedala, da bom danes pekel palacinke. In to se je tudi zgodilo. Sicer pa palacinke pecem le se v Angoli! Slo je brez zapletov, mikser je delal s tako mocjo, da je bilo popackane pol kuhinje (z mano vred) in palacinke so bile pravocasno pecene. Seveda smo jih jedli s tuno, solato, sirom, salamo, pa tudi tako kot pri nas, z marmelado.
To je bila ze tudi vigilija za praznik sestre Brance, ki jutri praznuje rojstni dan. Nikar ji ne pozabite cestitati! Ker nas cez vikend ne bo, smo se zmenili, da bomo praznovali kar cel drug teden. S. Branca je ob koncu povedala se en angolanski vic, ki govori o Evropejcu, Americanu in Angolcu in sicer, kaj kdo najlaze vrze v morje. Za Evropejca nisem razumel, American menda sliko Obame, Angolanec pa prvega Kitajca, ki ga sreca ...