Ponovno v Salinas


Ob povratku iz Chazo Juana smo se ustavili v Guarandi, kjer je imel tukajšnji diakon Guillermo mašniško posvečenje. Čeprav smo se v stolnici mudili le do začetka slovesnosti, pa je bilo čisto drugače kot pri nas. Po moje je bilo kakih 70 ljudi v prvih klopeh, piskajoča kitara in ozvočenje nekje v oblakih …
Ko je zvečer v Salinas prišel tudi Andrein oče, da nas bi naslednji dan odpeljal v Quito, je z njim prišla tudi novica, da ne gremo nikamor, ker so v Quitu zaradi bolezni salezijanca, ki vodi delo z otroki z ulice, preprosto zaprli ustanovo in otroke poslali na počitnice. In smo izviseli. In še malo visimo …
Naslednji dan je Guillermo imel neke vrste novo mašo v Salinasu. Čisto misijonsko: dva bela trakova v cerkvi, nekaj šopkov več, drugače pa tako kot tukajšnja nedeljska maša. Z dolgo pridigo in še daljšimi govori ob koncu. Zunaj na trgu pa vse pripravljeno na zaključek ne vem kakšne kolesarske dirke. Potem si lahko predstavljate naval ljudi iz cerkve na cesto, po kateri bodo zdaj in zdaj pridrveli kolesarji na cilj! Organizacija na višku. Only in Salinas …
Tako smo ostali v ledeno mrzlem Salinasu, kjer še poteka počitniški program in se lahko vsaj nekam damo. Naši prostovoljci so tako rekoč hiperaktivni, saj še kar vodijo delavnice in popoldanske igre (drugih animatorjev, ki vodijo celoten program, tako ni nikjer), molzejo krave, gledajo luno, kuhajo, perejo, pospravljajo, sprejemajo goste, se zabavajo, zmrzujejo in se ogrevajo …
Sam pa sem se odločil za postni teden. Dolg spanec in še daljše poležavanje, nato pa dolg sprehod po tukajšnjih hribih in odkrivanje novih comunidade. Tole višino se splača izkoristiti, ker dvomim, da se bom še kdaj planinaril po tako visokih hribih. Priznam, malo se mi zdi neumno tole ždenje v teh hribih brez kakršnega koli programa in načrta, tukajšnji italijanski prostovoljci pa so tako svet zase, s katerimi se ne da kaj veliko pametnega dogovoriti. A ker ni prvič, bom teh nekaj dni že zdržal, malo tudi na račun ostale ekipe :)
Ja, zanimivo bo potegniti črto pod letošnje prostovoljstvo. Gotovo ne brez posledic …



Komentarji

  1. Pa ti Italjani vse povsod štrene mešajo...kaj mislijo, da se svet okrog njih vrti :) Vidim, da vam ja lepo, če ne vidiš zdaj boš, ko se vrneš v Slovenijo :)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci