Ponovno v Salinas

-

Ob povratku iz Chazo Juana smo se ustavili v Guarandi, kjer je imel tukajšnji diakon Guillermo mašniško posvečenje. Čeprav smo se v stolnici mudili le do začetka slovesnosti, pa je bilo čisto drugače kot pri nas. Po moje je bilo kakih 70 ljudi v prvih klopeh, piskajoča kitara in ozvočenje nekje v oblakih …
Ko je zvečer v Salinas prišel tudi Andrein oče, da nas bi naslednji dan odpeljal v Quito, je z njim prišla tudi novica, da ne gremo nikamor, ker so v Quitu zaradi bolezni salezijanca, ki vodi delo z otroki z ulice, preprosto zaprli ustanovo in otroke poslali na počitnice. In smo izviseli. In še malo visimo …
Naslednji dan je Guillermo imel neke vrste novo mašo v Salinasu. Čisto misijonsko: dva bela trakova v cerkvi, nekaj šopkov več, drugače pa tako kot tukajšnja nedeljska maša. Z dolgo pridigo in še daljšimi govori ob koncu. Zunaj na trgu pa vse pripravljeno na zaključek ne vem kakšne kolesarske dirke. Potem si lahko predstavljate naval ljudi iz cerkve na cesto, po kateri bodo zdaj in zdaj pridrveli kolesarji na cilj! Organizacija na višku. Only in Salinas …
Tako smo ostali v ledeno mrzlem Salinasu, kjer še poteka počitniški program in se lahko vsaj nekam damo. Naši prostovoljci so tako rekoč hiperaktivni, saj še kar vodijo delavnice in popoldanske igre (drugih animatorjev, ki vodijo celoten program, tako ni nikjer), molzejo krave, gledajo luno, kuhajo, perejo, pospravljajo, sprejemajo goste, se zabavajo, zmrzujejo in se ogrevajo …
Sam pa sem se odločil za postni teden. Dolg spanec in še daljše poležavanje, nato pa dolg sprehod po tukajšnjih hribih in odkrivanje novih comunidade. Tole višino se splača izkoristiti, ker dvomim, da se bom še kdaj planinaril po tako visokih hribih. Priznam, malo se mi zdi neumno tole ždenje v teh hribih brez kakršnega koli programa in načrta, tukajšnji italijanski prostovoljci pa so tako svet zase, s katerimi se ne da kaj veliko pametnega dogovoriti. A ker ni prvič, bom teh nekaj dni že zdržal, malo tudi na račun ostale ekipe :)
Ja, zanimivo bo potegniti črto pod letošnje prostovoljstvo. Gotovo ne brez posledic …



Komentarji

  1. Unknown12. avgust 2014 ob 19:39

    Pa ti Italjani vse povsod štrene mešajo...kaj mislijo, da se svet okrog njih vrti :) Vidim, da vam ja lepo, če ne vidiš zdaj boš, ko se vrneš v Slovenijo :)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več