Čari Črne Gore

Iz Majinega dnevnika ...

O ja, tukaj se še dogaja. Na veliko. Da ne bi ostali praznih rok možnih dogodivščin, nam jo je tokrat zopet zagodla narava. Sneg … pa tako ga imam rada … sedaj ga imam še rajši :)

Podgorica se nahaja v dolini Skadrskega jezera. Glede na geografsko lego tega črnogorskega mesta ne moremo pričakovati večjih snežnih padavin, so mi pa domačini rekli, da je sicer lani nekaj bilo, letos pa je pretoplo, da bi bilo kaj omembe vrednega. Sobotno sončno popoldne smo izkoristili za manjši izletek. Zatrebač. V času vožnje v ta zakoni (k)raj, res nekje Bogu za hrbtom, mi je na misel prišel tisti film, ko se furajo v nekem avtobusu in tisti mladi igra na klavirsko harmoniko in vsi pojejo eee, za Beograd, za Beorgrad (Ko to tamo pjeva), le da smo jo mi mahali proti Zatrebaču.

V tej vasi živijo še po »klanih«, rodbinah in znotraj tega še po skupinah, po družinah. Tako ima to kraj dolgo zgodovinsko tradicijo in kar zgodaj sem ugotovila, zakaj ga Turki niso nikoli dosegli. Nekaj mladih, s katerimi tu preživljam svoj prosti čas, prihaja od tu. To povedo ponosno. Kljub temu, da sedaj živijo v Podgorici in mogoče niso bil vsega skupaj petkrat tam, ti bodo ob vprašanju, od kod prihajaš, s ponosnim tonom odgovorili »iz Zatrebača«.

Kraj se nahaja nad kanjonom reke Cijevne, lepo odmaknjen od civilizacije. Sem se hecala, da po vsej verjetnosti tam ne bi mogla preživeti, saj sem razvajeni otrok, ki dandanes komajda preživi, če ni v dosegu wi-fija. In kaj bi počela tam, poleg tega, da bi živela? Aha … Viki me je med potjo vprašal, če poznam streetball. Ja, to je ulična košarka. Po navadi se igra 3 na 3. Morda se mi je vprašanje zdelo malo nesmiselno, vendar je naslednji ovinek krasil star, razmajan leseni košarkarski koš. Na leto se tu zbirajo domačini v radiju oddaljenosti  treh kilometrov na večernem klepetu, druženju ob igranju košarke, zvečer pa spet nazaj. Saj res, kaj bo takim wi-fi … Morda pa celo preživim. In da se bi posvetila reji ovc ter gojenju krompirja? :)

Ko se pripeljemo že skoraj čisto pod vrh prelaza, nas je pričakal sneg! Pogumno se zaženemo vanj, saj so bile kolesnice narejene, tako da se tega nismo lotili prvi. Od tu naprej pa se je začelo :) Istočasno so v dolini, 100 metrov stran od salezijanskega centra, v bližnjem lokalu ustrelili dva moška, oba mrtva. Mimoidoča poškodovana, menda nič kriva. Prav tako v centu mesta nenapovedane demonstracije … nekaj tisoč evrov škode, policija ter solzilci. Aja, saj res … Črna Gora :)