Prva sobota

-
Popolnoma utirjeni v tukajšnje življenje, brez kakršnih koli bolezenskih znakov (kar dokazujejo že na pol prazne steklenice zdravilne pijače : ), je za nas in za dekleta iz internata napočila težko pričakovana sobota, ko se ni treba učiti ne njim ne nam …
Kristina in Jana sta se z vso strokovnostjo spopadli s prinešenimi zdravili, opravili pa sta tudi prvo afriško »prakso« Pregledali sta nekaj deklet s kožnimi boleznimi, jih sčistili in predpisali mazila. Po pripovedovanju o krastah in gnojnih ranah smo pri kosilu komaj požirali …
Pavel se je kot pravi črnogorski športnik odpravil s štirimi žogami na igrišče in tam ostal praktično cel dan. Pravi salezijanski duh, ni kaj!
Mateja, Maja in Eva pa so v delavnici pomagale »izšivati« razne vzorčke in risbe na kartonih. Kdor pozna obnašanje deklet iz lanskega leta, ne more verjeti. Zgodil se je čudež! Brez kričanja, brez prerivanja, pretepanja, kradenja, zbadanja, rivalstva in še bi lahko našteval. Tako mirno in zagnano so izdelovale svoje šivane voščilnice, da smo zamudili kosilo.
Popoldne in zvečer pa ne vprašajte … tale Afrika : )
Aja, da ne pozabim. Prav lepe pozdrave za vse lanske prostovoljce od vseh tukaj.












Komentarji

  1. Anonimni7. julij 2013 ob 11:33

    Hvala za pozdrave...ful kul se imate vidim...pa Rozko sem našla na eni sliki in Marijo pa en kup ostalih....que bueno :) Pozdravite vse tm :)
    Janja

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več