Africa, Africa ...

-
Africa Africa … can you feel the rithem? O ja, v takem vzdušju ga začutiš. Dan je bil dolg. In za piko na i so poskrbeli domačini. Za nekatere prvič,  druge drugič, nekateri pa več ne štejejo, kolikokrat so že obiskale te krasne slapove. Za kanček misterioznega vzdušja je poskrbela prava savanska pot z visoko travo, tako visoko, da ne vidiš čeznjo. In ko sem zaslišala šumenje v neposredni bližini, se je Cobi pošalil, da na nas čaka lev. Ha ha ha, zares dobra šala! Ne!

In na koncu poti Raj. Pravi afriški raj, z veliko začetnico. Tam bi sedela še najmanj dve uri več, če nas ne bi pregnal mrak. Pred nami je bila velika stena, po dolžini približno 25 metrov in po višini malo več kot 10. Po njej je tekla voda. Spodaj jezero. Tišina. Kraj, kjer ima človek čas za razmišljati. In ko bi se že hotel malo poglobiti vase, ti misli preglasijo afriški bobni. Nisi potreboval veliko, pa si bil že delček zgodbe. Izgubil si nadzor nad nogami. Same so te popeljale v pravem afriškem gibanju do gruče domačinov, kjer se je odvijala čudovita zgodba. Potem pa si se le prepustil toku dogajanja in to je to. Za tišino in razmišljanje pa bo še čas, nikar prehitro. Maja















Komentarji

  1. Anonimni6. julij 2013 ob 22:16

    Nice! Fotke so super, besedilo še boljš. Eni se zdravijo z domačimi arcnijami, drugi pa z jointom. :)
    Keep on going!
    Lep pozdrav,
    Jernej

    OdgovoriIzbriši
  2. Unknown7. julij 2013 ob 11:52

    Vrhunsko! Dobra družba, originale ritmi, pa mana Maja - kopanje!?? ;)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več