Od Šasa do največje fkk plaže na Balkanu

-
Črnogorsko Primorje vedno razkrije kaj novega. Povabili so me na ministrantski izlet in tako smo se odpravili najprej v Šas in Šasko jezero, nato pa še do ustja reke Bojane.
Šas (tudi Svač) je majceno naselje v notranjosti Ulcinja, ki pa korenini tja v leto 1067. Bogato in živahno življenje tedanjega časa potrjujejo ostanki arheoloških izkopanin, saj je na tem majhnem področju stalo kar 356 cerkva. Potem pa ti pridejo Turki in vse okupirajo. Kar pa niso uničili ljudje, je dokončala narava.
Silovit potres je uničil tako nekdanji Šas kot Ulcinj in ostale kraje v širši okolici. A če se je zemlja odprla in se ugreznila, je nastal nov svet, ki ga dandanes lahko občudujemo v velikem Šaskem jezeru, ki v svojih nederjih skriva staro mesto, njegovo srhljivo brbotanje straši domačine, ki so skovali mnogo legend, sam pa sem bil najbolj vesel, da smo to področje prehodili v zimskem času, saj je menda znano po obilici kač!
Pogled z grebena je čudovit, prav tako spust do samega jezera po ozki stezici, zgubljeni v poraščeni skalni steni. Spodaj pa zaraščena obala s čolnom ali dvema, mrežami in kupi trsja ...
Delno pravljično, delno skrivnostno okolje, kjer ti razbija srce, če ne zaradi drugega, zaradi spusta in ponovnega vzpona brezkondicijskega brezskrbneža, kakršen očitno sem. A sprehod po grebenu do stolnice povrne moči ...
Pot nas je dalje vodila vse do menda največje fkk plaže na Balkanu, do Ade Bojane. Morje, mivka in mizerna infrastruktura pričajo o prvinskosti tega konca sveta. Kilometre plaže, posejane s sezonskimi barčki in senčniki, ki zapuščeni čakajo prihodnjega poletja, smo tudi sami izkoristili za - pečenje čevapčičev na enkratnem žaru in s tem dobrega kosila, saj se je lakota že krepko oglašala ...
Vsekakor zanimivo in poučno potovanje, ki pa ga verjetno v vrhuncu poletne sezone ne bi ponovil. Zaradi kač in zaradi gneče na dolgih odprtih in mivkastih plažah. Saj drugo me ne bi motilo preveč ...









Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več