O italijanski Befani ali Nunske holahopke



Pred dnevi smo se za praznično samostansko mizo menili čisto posvetne stvari. Sestra Anita se je nekako pritoževala, da je ni obiskal ne Božiček ne Dedek Mraz, da bi se lahko pohvalila vsaj s kakim darilom. Seveda je opomba hudomušno letela na Viktorja kot šefa salezijanske ustanove v Podgorici.

Pa se Viki koj spomni na Befano, ki jo praznujejo sicer v Italiji in obdaruje (otroke) ob sv. Treh kraljih. Če sestra torej nastavi kakšno nogavico na primerno mesto, se bo pa mogoče kaj »ulovilo« vanjo …
Seveda se je s. Anita pozorno pozanimala o tem običaju in tudi o temu primernih nogavicah.
Ko ji je Viktor to natančno opisal, je pri mizi veselo poskočila in živahno dejala, da bo potem nastavila kar svoje holahopke, saj so večje in bo lahko veliko več dobila, kot pa iz neke navadne majhne nogavice … Seveda smo padali pod mizo ob tej domislici, ki po pravici povedano ni bila tako slaba.
A jo je Viktor takoj poučil, da Befana obdari res vse, a pridnim prinese darila, porednim in jezikavim pa oglje … A tudi to ni ustavilo s. Anite, da ne bi imela zadnje besede: »Čudovito, tudi oglje potrebujemo za žar. Potem pa kupite samo še čevapčiče in takoj nadaljujemo s praznovanji …«
In spet smo se valjali pod mizo od smeha ...

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci