Črnogorski božični ocvirki

-


Veselja in razočaranja ob koncu sveta ni manjkalo niti v Črni Gori. A kot raznorazni medijski postavljalci novih datumov je tudi Viki iznašel enega učinkovitega: konec sveta bo gotovo takrat, ko bo novo leto padlo na petek trinajstega. In vsi študirajo, kdaj neki se bo to zgodilo …
Pri polnočnici, ki je bila v Nikšiću že na sveti večer ob 17.00, sem prvič, odkar zahajam v te konce, videl tako polno cerkev. Tako se tam pohvalijo, da se pri njih Jezus rodi pred tistim pri papežu v Vatikanu … Da je to res, pa je pridno fotoreportiral neki gospod (katerega fotke lahko vidite), ki ga je bila vso mašo polna cerkev in dejansko je poslikal vse in vsakogar … Ko sem se malce zanimal, kako je s tem tukaj, so mi dejali, da je pač taka njegova polnočnica že leta …
Seveda smo to »prvo« polnočnico zaključili na tukajšnji način ob kozarčku kratkega … nato pa so tukajšnje sestre »gospode« povabile še na manjšo zakusko. Menda so se prej dogovorili, da one pripravijo narezek, Viktor pa bo prinesel domače vino lastne proizvodnje. Ko sva že bila postrežena, se je spomnil tudi na vino. In če sva prej skoraj sama sedela za mizo, so sedaj prihitele vse sestre, vsaka s svojim kozarcem. Kako izvrstno je bilo vino! Najbolj sta se znašli »šefici«: pili sta kar iz kozarčkov za žganje. Seveda se je spraznil ob vsakem požirku in spet ga je bilo treba napolniti … Tako druge sestre niso mogle ugotoviti, koliko kozarcev sta dejansko spili … 

Pred polnočnico v Podgorici neki stari ata sloni v polni cerkvi na vratih spovednice, pa ga župnik podi stran, ker ljudje niso mogli k spovedi … Pa pravi ata, da naj župnik vse, ki so zasedli sedeže, nažene domov, češ da so tako ali tako vsako nedeljo pri maši, da bi lahko sedeli ti, ki pridejo k maši samo za božič …

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več