Črnogorski božični ocvirki

Veselja in razočaranja ob koncu sveta ni manjkalo niti v Črni Gori. A kot raznorazni medijski postavljalci novih datumov je tudi Viki iznašel enega učinkovitega: konec sveta bo gotovo takrat, ko bo novo leto padlo na petek trinajstega. In vsi študirajo, kdaj neki se bo to zgodilo …

Pri polnočnici, ki je bila v Nikšiću že na sveti večer ob 17.00, sem prvič, odkar zahajam v te konce, videl tako polno cerkev. Tako se tam pohvalijo, da se pri njih Jezus rodi pred tistim pri papežu v Vatikanu … Da je to res, pa je pridno fotoreportiral neki gospod (katerega fotke lahko vidite), ki ga je bila vso mašo polna cerkev in dejansko je poslikal vse in vsakogar … Ko sem se malce zanimal, kako je s tem tukaj, so mi dejali, da je pač taka njegova polnočnica že leta …

Seveda smo to »prvo« polnočnico zaključili na tukajšnji način ob kozarčku kratkega … nato pa so tukajšnje sestre »gospode« povabile še na manjšo zakusko. Menda so se prej dogovorili, da one pripravijo narezek, Viktor pa bo prinesel domače vino lastne proizvodnje. Ko sva že bila postrežena, se je spomnil tudi na vino. In če sva prej skoraj sama sedela za mizo, so sedaj prihitele vse sestre, vsaka s svojim kozarcem. Kako izvrstno je bilo vino! Najbolj sta se znašli »šefici«: pili sta kar iz kozarčkov za žganje. Seveda se je spraznil ob vsakem požirku in spet ga je bilo treba napolniti … Tako druge sestre niso mogle ugotoviti, koliko kozarcev sta dejansko spili … 

Pred polnočnico v Podgorici neki stari ata sloni v polni cerkvi na vratih spovednice, pa ga župnik podi stran, ker ljudje niso mogli k spovedi … Pa pravi ata, da naj župnik vse, ki so zasedli sedeže, nažene domov, češ da so tako ali tako vsako nedeljo pri maši, da bi lahko sedeli ti, ki pridejo k maši samo za božič …