Branka, Cetinje - Beograd

-
Črna Gora, Podgorica, Katolička crkva, Don Bosko centar, salezijanci in mladi ... o vsem tem sem že kaj zapisal ob takih in drugačnih priložnostih mojega bivanja na našem (nekdanjem) jugu.
Da se v tem salezijanskem centru vedno nekaj dogaja, je dokaz slikarska razstava "Branka, Cetinje - Beograd", ki se nahaja v spodnji avli Don Boskovega centra. Prijetno presenečen sem se malo dlje pomudil ob slikah, ki so bile na ogled povsod: na stenah, na stolih in mizah, pa še na tleh se je kakšna našla. Pravzaprav je bilo vse bolj podobno urejenemu slikarskemu ateljeju kot pa prepogosto velikim, dolgim in širokim galerijskim magazinom, koder na dolgo veje umetniški piš take ali drugačne vrste.
Slika pri sliki, pa domala vsaka drugačne vrste in motiva, izdaja živahen nemir in iskanje mlade, 18-letne slikarke Branke Markovič. Če se še išče v svoji smeri, kar je tudi prav, pa vse slike izžarevajo toplino, veselje, igro in pozitivno energijo, kot je dandanašnji moderno reči. Kamor sem se obrnil, sem se dobesedno spotaknil ob iskriv pogled, barvite stolpnice, polna tihožitja in aktivne podobe.
Ob srečanju z mlado Črnogorko mi je nehote prišel na misel Protestival ob državnem prazniku v Ljubljani, ko so se kvazi-kulturniki in umetniki za maskami pridušali, kako hudo da je ... Branka tudi študira na umetniški akademiji v Beogradu in za to je potreben denar. A zato pridno ustvarja in razstavlja, kjer jo le sprejmejo, če pa kdo kakšno njeno delo kupi, je namen dosežen. Poti so torej različne, ki pa kaj hitro izdajo izraz in čutenje hodečega po tej ali oni poti.
Branka, vso srečo na tvoji poti.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več