Božičnica Zavoda Marianum

Kot se spodobi za vsako ustanovo, smo se na božični večerji zbrali tudi v najbolj vzhodnoslovenski salezijanski ustanovi. Da Ivanu beseda teče, že vemo, tokrat pa se je izkazal tudi kot zlagalec rim in za vsakega spesnil napitnico ...

Leto spet je naokrog,

zima se prikradla v naš je log.

V zraku je po vinčku zadišalo,

iskrivih oči, veselja, sreče, zdravja …

se v Božičkovi košari je nabralo.

A ker dragi sodelavci pridni ste bili –

v košari najdejo se tudi majhne pozornosti.

Naš veliki šef je Jože,

a tudi on ne more s svoje kože.

Za vsako delo rad poprime,

s svojimi paradižniki se včasih že pohvali na sred zime.

Janeza bojimo se vsi,

a v pozitivnem smislu – saj le dobro nam želi.

Ideje velikokrat rojevajo se kar ob kavi,

če že se s čim močnejšim ob uspehih ne nazdravi.

Gospod Mirko za čisto dvorišče poskrbi,

a očisti tudi, če kaj na duši nam leži.

Ker sam čudne zvarke kuha,

naj oceni, kako se zvarek vajenke poduha.

Gospod Turk trenutno od daleč nas opazuje,

zagotovo s svojimi molitvami nas varuje.

Da ne bi pozabil na nas –

vsako jutro zadišal čaj bo naš.

Marko tiho v svoji pisarnici ždi,

a iz nje prihajajo le čudovite stvari.

Še preden pa se spet na pot poda –

naj te spremlja duša prleška.

Še en Marko letos bil je priden,

njegov trud povsod je viden.

100 € je njegovo geslo,

če bi vedno jih dobil … v gosto bi zarilo veslo.

Klavdija vedno v oporo mu stoji –

doma, v službi … za domačnost vseh poskrbi.

Pa naj še nekaj službenega bo doma,

da lepa bo vajina spalnica.

Ko v kuhinji zadiši –

eno le vprašanje lahko sledi …

Angelca ali Bernarda –

obe skupaj ne prekaša kuharjev cela garda.

Silva od vseh nas najbolj v penzijo želi,

tako nas večkrat s tem razveseli.

Da pa še razveselila bo moža –

dišeča naj bo čajanka.

Andrej s traktorjem drvi,

tako da se za njim kadi.

Pri malici on vedno poskrbi,

da z izbrano temo tek nam hitro pogori.

Petra z nami spet se je družila,

»v javno dobro« pri nas je služila.

Kot črna mačka zvito,

propagira naše delovanje v celofan zavito. 

Mateja posvojen je naš otrok,

delo prav dobro gre ji od rok.

Tako kot ona Luni nudi topel dom,

se tudi sama dobro vključi v ta naš rom-pom-pom.

Brez naše Urše pa Božiček bil bi bos,

le njena ustvarjalnost mu je kos.

Pravijo, da Prešeren delal največje umetnine –

ob vinčku sladkem – naj tudi tebe ustvarjalnost ne mine.

Ker vem, da priden bil sem tudi jaz,

je Božiček našel tud' do mene gaz.

Sicer le slutim še lahko –

a darilca tudi Pajo srečen bo.

Druščina vsekakor smo ta prava,

z nami Zavod Marianum postal bo DEBELA KRAVA.

Zato kupice v roko –

da novemu letu nazdravimo.