Velikonočni ocvirki
V teh dneh se je nabralo kar nekaj dogodkov in zgodb, presunljivih, zanimivih in pikantnih …
Kot se spodobi za dolenjski velikonočni zajtrk, smo si nalili pravega cvička in ga obogatili s pelinom. Moški del je veselo srkal, sestre pa pljuvale … Don Nosh je strokovno razložil, od kje prihaja pelin: ko je Marija jokala pod križem, so njene solze padale na tla in tako je zrasel pelin.
Zakaj je zajec simbol velike noči, sem verjetno nekoč že zapisal, kar sem zvedel pri sestrah v Nikšiću: ker tako hitro teče na vse strani, je simbol vstajenjskega sporočila, ki se je tako hitro razširilo.
Seveda ne morem mimo kilogramov papirjev in dokumentov o slavni (a že usahnjeni) ideji o salezijanski vzgojno-pastoralni skupnosti, kako je odprta in sprejema in vabi medse mlade in ne vem kaj še. V Podgorici pa se ti pridejo mladi animatorji po velikonočni vigiliji zabavat za slavnostno pogrnjeno mizo, ki je obložena čakala tako ali drugače posvečene glave. V Sloveniji bi kakšen sobrat verjetno zgubil živce, tukaj pa smo jih postregli, se skupaj nasmejali in … praznovali. Med drugimi sem zvedel za zanimivo črnogorsko reklamno potezo za Slovence. Gre nekako takole: Pridite v Črno Goro na dopust, vaš avtomobil je že tukaj!
Še enkrat sem doživel gostoljubnost v največji možni meri, ko smo bili ob 10 zvečer povabljeni k Robertovi družini daleč na konec Konika … ne le, da so bili vsi zbrani doma, otroci strogo stoječi za očetom, glavo družine, najbolj sem občudoval komunikativnost starih in mladih, njihovo sodelovanje, kar pri nas že redko doživiš. Če se lahko ponašajo s čudovitim pogledom na Podgorico, pa jim ne zavidam poletne žganine na tistem kamnitem hribu, kamor vodovod še ni prišel …
A dogodivščine odženejo tudi to. Prevedli (večinoma so namreč govorili albansko) so mi dogodek, kako je neki rojak v Ameriko povabil svojo ostarelo mater. A ker je bil tam v službi, je materi pokazal, kako naj se znajde v velikem stanovanju, kam naj gre po hrano itd. Seveda je ni pozabil naučiti osnov angleščine, kako se zahvali, ko bo plačala v trgovini: Thank you. Mati je pridno gledala televizijo in čakala na uro, ko bo odšla v trgovino po stvari za kosilo. In se učila novih angleških besed. In tako je v trgovini na koncu ponovila najbolj pogosto izgovorjeno besedo v ameriških filmih, ki pa ravno ni zahvala: F**k you … Zaključek si lahko predstavljate …
Praznovanj kar ni konec. Tudi sestra Hozana je imela god in Janez je ob slavnostnem kosilu pridno prinašal razne steklenice likerčkov in drugih sladkih pijač za povabljene sestre. A se je uštel. Sestre so zahtevale čisto »rakijo«! Krepko so nagnile in se spomnile neke ženske, kako je ob tem dejala: »Prokleti muškarci. Ajde, sipaj još jednom!« Da nismo ostali dolžni, je Janez začel z blagoslovno molitvijo: »Hvala ti Gospod, da si me ustvaril moškega …«
A se je še isti večer oddolžil, ko je v roke vzel neko sviralo in zadonele so kosovske narodne … ko pa je vstal in začel plesati, se je opogumila tudi s. Anita in zaplesala še ona … a to že ni več za javnost, da ne bo kdo posumil, kako lepo je lahko v samostanu! Mladi so medtem v samostanski knjižnici pridno navijali za Real … saj ni čudno, da ljudje bežijo od salezijancev. Če bi tukaj bili tako zadrti, tudi nobenega ne bi bilo blizu ...
Komentarji
Objavite komentar