Elektronski misali in ženske v Cerkvi

Predpredzadnji študijski teden je bil ob nekaterih predmetih pester in zanimiv, spet drugje dolgočasen in zaspan. Pri Liturgiji in lekcionarjih je profesor modroval, da je sprejemljiva elektronika in sodobna tehnika pri liturgiji, npr. plazma na oltarju ali pri mašnikovem sedežu, na ambonu pa bi vsekakor morala ostati knjiga, iz katere beremo Božjo besedo …
Pri novem predmetu Inkulturacija v katehezi spoznavamo zgodovino Božjega oznanila in njegovo inkulturacijo v današnjem času. A spet ne moremo mimo provokacije: kje je zapisano, da je Jezus naročil, kako naj obhajamo sveto mašo? Kaj delamo v njegov spomin?

»Lotili« smo se še enega zanimivega predmeta. Ženske in poslanstvo predava načitana, a umirjena gospa s papeške univerze Urbaniana. Če je kdo pričakoval zadrt nastop nepotešene ženske, se je krepko zmotil. Gospa je namreč s predavanjem začela na začetku: kaj pomeni beseda Cerkev v različnih kulturnih kontekstih stare in nove zaveze, kdo je vanjo vključen in kakšne so njihove naloge … Čeprav je podala tudi nekatere podrobne, a zaradi nepopolnosti virov nedokončane raziskave o vlogah žensk v apostolski dobi, ki bi lahko kazali na službeno vlogo žensk v tej cerkvi (Rim 16,7: Junija je v izvirniku lahko moško ali žensko ime), pa je kljub našim provokacijam in na razočaranje nekaterih sester (!) umirjeno zaključila, da je pomembno občestvo. In to predvsem danes, ko tako stremimo po vodstvenih vlogah, namesto da bi se vrnili k prvi Cerkvi, ko je prav vsak kristjan imel svojo vlogo in nalogo … Zanimivo, ni kaj. Me zanima, kako se bo »izmazala« naslednjič, ko bomo spoznavali t. i. diakonise …

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci