O ribah in ženskah, pa še o čem ...

Da so lahko tudi duhovne vaje pestre, sploh z mednarodno udeležbo, pove dejstvo, da smo izgubili 10 rib. Imeli smo spokorno bogoslužje in prisluhnili evangeliju, ki ga je prebral španski sobrat, kako se je Jezus prikazal apostolom, ko so zaman metali mreže v jezero. Na njegovo povelje pa so vrgli mreže na drugo stran in zajeli 153 velikih rib. A začuda so v našem primeru ulovili le 143 rib … Dolgo smo raziskovali, kateri sobrat je sunil tistih 10 rib … a ga še nismo našli.

Da smo vsi odrešeni prišli k večerji, se je poznalo po pogovoru (tega naj prepobožni nikar ne berejo, da se ne bodo pohujšali, sicer pa, če se mi nismo na duhovnih vajah ...):

1. Neki salezijanec je vedno tako hitro molil Zdravamarijo, da se je takoj znašel med ženami …

2. Ko je duhovnika ogovorila prostitutka, češ da bi lahko naredila en čisto majhen grehek, ji je ta odvrnil, da bi že rajši pošteno grešil s kakšno lepšo od nje …

3. Filipinec misijonari na Borneu. Tam ga sreča prostitutka in ga vabi k sebi. Pa pravi misijonar: »Jaz sem vendar duhovnik.« Najstarejša obrtnica odgovori: »Ojoj, oprostite, oče, nisem vedela. Dam vam 10 % popusta.« Pa pravi Filipinec: »To se dogaja na Borneu. Na Filipinih ni popusta, smo že razvita dežela.«

Sledil je prijeten družabni večer, kjer so se najbolj ojunačili Poljaki in Latinameričani. Predvsem so bile to popolnoma drugačne duhovne vaje, kot si jih predstavljamo pri nas. Kljub popolni različnosti smo se odprli drug drugemu in Bog je spregovoril na meni čisto nov način ... ali pa morda zato, ker sem menil, da Bog govori v kalupih, ki sem si jih postavil sam. Vsekakor zna presenečati!