Don Boskovo ime v Franciji

-
Iz don Boskovega cvetnika
Don Vespignani pripoveduje: »Ko smo se poslovili od domovine, smo na vlaku ugotavljali, kje bi lahko prebili naslednjo noč. Ko smo preverili čas potovanja, je bilo jasno, da bomo okoli desete ure zvečer prispeli v Marseille. Kje bomo spali? Pomislili smo na dobrega župnika v cerkvi sv. Jožefa. Odločili smo se, da mu pošljemo telegram. Francosko nismo znali skoraj nič, a s skupnimi močmi smo zložili nekaj besed: Arrivrons quat salesien dis ors. Kdo se bo podpisal? Podpisali smo don Boska. 'Tako bodo gotovo razumeli.'
Na žalost so zelo razumeli! Komaj se je vlak na marsejski postaji ustavil, smo od vseh strani zaslišali vzklike: 'Don Bosko! Don Bosko! Neki duhovnik je zaskrbljeno vprašal: 'Kje je don Bosko?'
Monsinjor Ceccarelli, ki se je vračal v Argentino je zbral pogum in drzno odgovoril: 'Don Bosko se je zaradi nepričakovanih okoliščin moral zadržati, zato je ostal v Nizzi (od tam smo poslali telegram). Pošilja pozdrave in se opravičuje.'
Mnogo ljudi nas je bombardiralo z vprašanji, kaj se je don Bosku zgodilo. Pred postajo je čakalo mnogo čudovitih kočij s postreščki. Vsi so čakali in gledali … Povzpeli smo se na dvoje čudovitih kočij. Ko smo prispeli do župnišča, nas je čakalo novo presenečenje: v čudoviti dvorani so pripravili bogato večerjo. Osupli smo občudovali razkošje, cvetje in pogrinjke. Kot da bi sanjali … Če ne drugega, smo razumeli, kaj pomeni ime don Bosko v Franciji.«
(prim. Vespignani, Un anno alla scuola di Don Bosco, 141)

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več