Don Boskovo ime v Franciji

-
Iz don Boskovega cvetnika
Don Vespignani pripoveduje: »Ko smo se poslovili od domovine, smo na vlaku ugotavljali, kje bi lahko prebili naslednjo noč. Ko smo preverili čas potovanja, je bilo jasno, da bomo okoli desete ure zvečer prispeli v Marseille. Kje bomo spali? Pomislili smo na dobrega župnika v cerkvi sv. Jožefa. Odločili smo se, da mu pošljemo telegram. Francosko nismo znali skoraj nič, a s skupnimi močmi smo zložili nekaj besed: Arrivrons quat salesien dis ors. Kdo se bo podpisal? Podpisali smo don Boska. 'Tako bodo gotovo razumeli.'
Na žalost so zelo razumeli! Komaj se je vlak na marsejski postaji ustavil, smo od vseh strani zaslišali vzklike: 'Don Bosko! Don Bosko! Neki duhovnik je zaskrbljeno vprašal: 'Kje je don Bosko?'
Monsinjor Ceccarelli, ki se je vračal v Argentino je zbral pogum in drzno odgovoril: 'Don Bosko se je zaradi nepričakovanih okoliščin moral zadržati, zato je ostal v Nizzi (od tam smo poslali telegram). Pošilja pozdrave in se opravičuje.'
Mnogo ljudi nas je bombardiralo z vprašanji, kaj se je don Bosku zgodilo. Pred postajo je čakalo mnogo čudovitih kočij s postreščki. Vsi so čakali in gledali … Povzpeli smo se na dvoje čudovitih kočij. Ko smo prispeli do župnišča, nas je čakalo novo presenečenje: v čudoviti dvorani so pripravili bogato večerjo. Osupli smo občudovali razkošje, cvetje in pogrinjke. Kot da bi sanjali … Če ne drugega, smo razumeli, kaj pomeni ime don Bosko v Franciji.«
(prim. Vespignani, Un anno alla scuola di Don Bosco, 141)

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b
Preberite več

Ulcinjske soline in plamenci

-
Slika
Marjan me je povabil na izlet ... Viktor je sicer dodal, da so to sektaši, a sem vseeno šel. Zbralo se nas je več kot 130! In smo se odpeljali. Z dvema avtobusoma in avti iz Podgorice v Ulcinj na ogled solin in občudovanje plamencev (flamingov). Ogledali smo si totalno razsulo od solin in poslušali blazne načrte za oživitev turizma ... po zgledu slovenskih solin! Vodil nas je Darko, zanimiv Crnogorac, ki pozna vsak skrit kotiček črnogorskih planin :) In Rudija, ki je z mladimi iz Slovenije urejal pot v kanjonu Mrtvic Velike soline so bile nekoč zelo obljudene in modernizirane - imele so celo železnico za odvoz soli ... Danes pa se tu pasejo krave. Nekdo od pohodnikov je dejal, da te krave dajejo neposredno jogurt in sir, ker jedo slano travo :) Pasli s(m)o se tudi pohodniki. Nabirali so neko slano travo, katere ime sem pozabil :) Zdravilno črno blato je tudi velik up turizma, le nekdo mora kaj storiti, da bodo le ti prišli in uživali ... &qu
Preberite več