Zakoni in ljubezen
Sacrofano, nedaleč iz Rima, zadnji septembrski teden. Sončno in toplo podnevi, temno in hladno ponoči. Duhovne vaje vodi Maria Ko, HMP, doma iz Hong Konga. Druga kultura, drug pogled, druga miselnost. Sveto pismo in samo Sveto pismo je tema duhovnih vaj. Hodite za menoj; ostanite v meni; pojdite.
Iz vsebine neke konference.

Ogledali smo si ljubezen iz muzikala Goslač na strehi, o zakonih pa naslednji vic: Neki človek je vestno hodil na delo. Vsako jutro ga je zbudila budilka, je vstal, se umil in oblekel ter se odpeljal v službo. Nekega jutra pa je budilka zatajila. Hitel je, kolikor je mogel, a kot je to v navadi, so bili vsi semaforji rdeči. In ker se mu je mudilo, je enega prevozil. Pa ga na drugi strani ustavi policaj: »Ali nisi videl rdečega semaforja?« »O ja, tega sem videl, vas pa nisem videl.«
Sicer je pa v taki družbi kar pestro. Vseh tako ali drugače požegnanih nas je okoli 40. Moških je za vzorec več kot žensk. Govorimo kakih 20 različnih jezikov, odvisno ali štejemo tiste, s katerimi smo se rodili, ali pa tiste, katere smo se priučili. Eksotike ne manjka: tamilščina, tajščina, ne vem kateri indijski jeziki, malgaščina, južna Amerika je pa tako klasika … Večina nas je salezijancev, nekaj manj sester Hčera Marije Pomočnice, potem pa so še očetje pasijonisti (čeprav se bosta morala še postarati, da bosta očetaJ), ubogi služabnik Božje ljubezni, duhovnik iz reda don Orioneja, pa celo en lazarist in sestra iz ene veje hčera Dominikank ali nekaj podobnega.
Komentarji
Objavite komentar