Velika noč, ki daje vsakdanji kruh

-




Da bodo letošnji velikonočni prazniki malce drugačni, se je pokazalo v Veržeju, kjer so odprli razstavo pirhov in velikonočnega kruha slovenskih pokrajin. Pa ne samo iz Slovenije, temveč tudi iz Porabja, Koroške in Tržaške. Pa tudi to še ni vse, tukaj je tudi evangeličanski velikonočni kruh in romski kruh ...
Seveda se je pred tem zbrala kar lepa množica salezijancev, trije ravnatelji in trije navadni sobratje, tako da je bilo možno moliti večernice! Namreč, "kvota" je bila dosežena in presežena, kar se pri salezijancih redko zgodi ...
Odprtje je bilo nadvse slovesno, kako tudi ne, ko za vsem stoji ekonom in vodja centra DUO Janez, zbrana množica malih in velikih ogleduhov je prikimavala govorom pomembnih svetnih in cerkvenih mož. Temu je pritegnila tudi vedno bolj našpičena sedma sila, ki se je tukaj še kar primerno brzdala ...
Seveda pa nismo mogli mimo blagoslova, ki ga je nad pirhi in kruhom zmolil krajevni odrinarij Peter. Vnela se je huda teološka debata o tem, ali je to primerno ali ne: namreč blagoslovljeni kruh in pirhi bodo stali in čakali odrešenja cel mesec, torej ne bodo več užitni za jed, blagoslovljenih jedi pa ni moč svinjam metati ... A se je takoj našel drugi, ki je poudaril, da je blagoslov namenjen tistim, ki bodo to gledali in bo tako prešel nadnje.
Pa bom kar tukaj končal sicer dolgo in nadvse poglobljeno debato, ki ni prinesla zadovoljivega odgovora in potešitve ...
A kakor zgneteno testo vzhaja in se prekali v peči, tako je tudi Kristus, trpeči in umrli na križu, vstal in se nam dal za dušno hrano. Naj tekne.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več