Velika noč, ki daje vsakdanji kruh

-




Da bodo letošnji velikonočni prazniki malce drugačni, se je pokazalo v Veržeju, kjer so odprli razstavo pirhov in velikonočnega kruha slovenskih pokrajin. Pa ne samo iz Slovenije, temveč tudi iz Porabja, Koroške in Tržaške. Pa tudi to še ni vse, tukaj je tudi evangeličanski velikonočni kruh in romski kruh ...
Seveda se je pred tem zbrala kar lepa množica salezijancev, trije ravnatelji in trije navadni sobratje, tako da je bilo možno moliti večernice! Namreč, "kvota" je bila dosežena in presežena, kar se pri salezijancih redko zgodi ...
Odprtje je bilo nadvse slovesno, kako tudi ne, ko za vsem stoji ekonom in vodja centra DUO Janez, zbrana množica malih in velikih ogleduhov je prikimavala govorom pomembnih svetnih in cerkvenih mož. Temu je pritegnila tudi vedno bolj našpičena sedma sila, ki se je tukaj še kar primerno brzdala ...
Seveda pa nismo mogli mimo blagoslova, ki ga je nad pirhi in kruhom zmolil krajevni odrinarij Peter. Vnela se je huda teološka debata o tem, ali je to primerno ali ne: namreč blagoslovljeni kruh in pirhi bodo stali in čakali odrešenja cel mesec, torej ne bodo več užitni za jed, blagoslovljenih jedi pa ni moč svinjam metati ... A se je takoj našel drugi, ki je poudaril, da je blagoslov namenjen tistim, ki bodo to gledali in bo tako prešel nadnje.
Pa bom kar tukaj končal sicer dolgo in nadvse poglobljeno debato, ki ni prinesla zadovoljivega odgovora in potešitve ...
A kakor zgneteno testo vzhaja in se prekali v peči, tako je tudi Kristus, trpeči in umrli na križu, vstal in se nam dal za dušno hrano. Naj tekne.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b
Preberite več

Ulcinjske soline in plamenci

-
Slika
Marjan me je povabil na izlet ... Viktor je sicer dodal, da so to sektaši, a sem vseeno šel. Zbralo se nas je več kot 130! In smo se odpeljali. Z dvema avtobusoma in avti iz Podgorice v Ulcinj na ogled solin in občudovanje plamencev (flamingov). Ogledali smo si totalno razsulo od solin in poslušali blazne načrte za oživitev turizma ... po zgledu slovenskih solin! Vodil nas je Darko, zanimiv Crnogorac, ki pozna vsak skrit kotiček črnogorskih planin :) In Rudija, ki je z mladimi iz Slovenije urejal pot v kanjonu Mrtvic Velike soline so bile nekoč zelo obljudene in modernizirane - imele so celo železnico za odvoz soli ... Danes pa se tu pasejo krave. Nekdo od pohodnikov je dejal, da te krave dajejo neposredno jogurt in sir, ker jedo slano travo :) Pasli s(m)o se tudi pohodniki. Nabirali so neko slano travo, katere ime sem pozabil :) Zdravilno črno blato je tudi velik up turizma, le nekdo mora kaj storiti, da bodo le ti prišli in uživali ... &qu
Preberite več