Zmenek z Beauty

Po dolgem, dolgem času, polnem preizkušenj in odrekanj sva se odločila, da se dobiva in ponovno poskusiva ... Ko je nebo prekrivala tanka plast oblakov in so na osojah še ležale zaplate snega, sem dan začel nadvse skrbno. Obrit in umit sem se "pražnje" oblekel in se odpravil k njej.Tokrat sem jo opazil na prvi pogled. Prihajala je ponosno in pokončno kot kraljična ...
Tako je, ponovno smo se zmenili, da pojezdimo z našimi konjički iz Slepška. Tokrat smo se odpravili na Debenc, odpravo pa je Toni z Aldom zaupal Evi, ki je osedlala Taro. Zadaj pa sva "capljala" moja malenkost z Beauty in Maja z Janezom.
Tako kot je pomlad začela pokati po vseh šivih, tako je tudi konje kar poganjalo, da smo jih komaj krotili. Drevesni listi so se še prijetno greli v notranjosti popkov, a telohi, zvončki, mačice, celo žafrani so razprli svoje cvetove in z rjavim listjem pokrito pokrajino obarvali s svojimi barvami kot majcene zvezde, ki so posejane po temnem nebu.
In tako sva z Beauty veselo odjahala novim dogodivščinam naproti. Nikakor ni hotela zaostajati za Aldotom, a nikakor ni pustila Janezu zadaj, da bi ji prišel preblizu. Ko se je to vendarle zgodilo, ga je s krepko brco opozorila. Seveda je s tem pognala strah v kosti Maji, ki je vse to opazovala, medtem ko sem sam komaj občutil, da se za mojim hrbtom kaj dogaja ...
Je pa tale Beauty na trenutke prav otročja. Pri prečkanju potokov in mlakuž se je vedno ustavila in začela z nogo špricati vse naokoli. Pa ne mislite, da to ni res! Spet sta jo skupila Maja in Janez, ki sta bila zadaj vsa mokra!
Poskrbela pa je tudi za svoj tovor :) Medtem ko sem zasanjano občudoval njena navihana ušesa, ki so strigla na vse strani, tako lepo rjavo mehka, da bi se kar stisnil k njima, se je pognala v hrib. A pot je bila polna vej, nagnjenih z dreves ali polomljenih, ki so štrlela na vse strani ... in v trenutku sem imel ležeče deblo pred očmi! Časa za razmišljanje ni bilo in lahko sem se samo še tesno stisnil k njenemu prepotenemu vratu in grivi. Toliko o romantiki!
Pravzaprav je bila od vseh še najbolj mirna Tara. Alda je Toni komaj krotil, Beauty je samo čakala, kdaj bo Aldo pognal, Janez pa je enkrat Majo presenatil in zagalopiral daleč naprej, da smo samo obstali in nemočno gledali, kdaj in kako se bosta ustavila ...
Vse se je srečno končalo in ob koncu se je Beauty s svojim ljubkim smrčkom še parkrat krepko obdrgnila obme, nato pa odšla k zasluženemu opoldnaskemu počitku ...

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci