Na vigilijo 22. inšpektorialnega zbora
Seveda je še kar nekaj členov, ki dolčajo, kdo, kaj in kako na takem zboru, pa bo mogoče konkretno videti v naslednjih dneh tukaj v Veržeju, kjer se bo zbor dogajal.
Ker sem tudi sam (spet) član zbora, sem pred dnevi zapisal, da se začenja inšpektorilani zbor, ta klovnovski izbor, pa me je Bog udaril z prebavnimi motnjami, da sem za dan in noč posteljo in delo zamenjal za straniščno školjko ... tako da bom v prihodnje bolj previden, kaj bom okoli tega zbora pisal, a priznam da ne bom nepristranski. Kdor me pozna, že ve, zakaj ne ...
Zbor se uradno začne jutri zvečer, a prilika je nanesla, da sem že sedaj v Veržeju, kjer "predpriprav" nikakor ne manjka. Poleg prebavne "ozdravitve" je potrebno pripraviti praznično ozračje, saj v tem času Božje milosti, ki naj bi se razlivala na zborovske glave, po moje odpade redni postni čas in drugi cerkveni predpisi.
In gospod Mirko Rakovnik, od inšpekotrja (ne)sojeni verženski ravnatelj, je storil prvi korak, ko je odprl intimne sobane svojega življenja in razgalil veselje svoje duše. Marsikdo že pozna veržensko "knjižnico", ki jo taisti gospod Mirko lepo in vestno ureja, verjetno pa je malo takih, ki so imeli čast in možnost vstopiti v njegov "laboratorij", ki je primerljiv z starimi meniškimi kotički praktičnih modrosti, kjer se udejanja Božja modrost, kakor jo razume človek, s sadovi Njegovega stvarstva.
Brsteči, z življenjskimi sokovi napolnjeni plodovi, nabrani v dalnjih, takorekoč deviških divjinah, najnežnejši vršički, polni sonca in zraka, se v tem laboratoriju oplodijo z najčistejšimi tekočinami sadov istega stvarstva in najbogatejšimi nabirkami najbolj pridnih nabiralk, za katere celo človek pravi, da ob koncu delovnega življenja umrejo.
In gospod Mirko pozna mojstrske odmerke razmerij, da iz čas in sodov opojnosti pritečejo najokusnejši sokovi zgoraj našetetih sestavin. Seveda pa je le ustno izročilo tisto, ki bo to bogastvo ohranilo in ga poneslo izbranim v prihodnji svet ...
Ko sem se opomogel od silnih praktičnih modrosti, pa me je prihod voditelja 22. inšpektorialnega zbora, gospoda Petra Končana, s katerim se lahko pohvalim, da sva (bila) srednješolska in nekaj malega redovna ter univerzitetna sošolca, postavil nazaj na realna tla slovenske salezijanske stvarnosti. No, čisto na tla še ne, ker se zbor še ni začel, je pa Peter z veseljem začel s pršutom, kar nekako tudi spada v salezijansko karizmo, ki je vedno odprta za vse nove in mladim naklonjene pobude. Pred in ob tem, ko ga je sprejel verženski ekonom, gospod Janez Krnc, sicer tudi inšpektorjev svetovalec in član pripravljalne predzborovske komisije, ki je pripravila obilo gradiva za prihodnje tridnevno mletje, se je že razvila neformalna debata o našem življenju in delu. A teh vsebin bo več kot preveč na zboru samem.
Komentarji
Objavite komentar