Dvojni čudež
Iz don Boskovega cvetnika
Leta 1871 je Marija Pomočnica po don Boskovih rokah izvršila čudež v Mornesah. Hieronima Bianchija je zadel išias, ki ga je od časa do časa priklenil na posteljo, ko sedem ali osem dni ni mogel niti jesti. Bolezen ga je stisnila do te mere, da se je zdelo, da bo umrl. Ko se je don Bosko nahajal v Mornesah, se je s težavo spravil do bližnjega zavoda v strahotnih bolečinah pri hoji.
Prosil je, da bi ga ozdravil. Don Bosko mu je priporočil nekatere molitve, ga blagoslovil in pripomnil, da bo ozdravel za vse svete. In tako je bilo. Deset let ni več trpel.
Po desetih letih pa se je bolezen vrnila. Zato je odšel v Torino k don Bosku. Ta ga je blagoslovil in zagotovil, da bo ozdravel.
Ta Bianchi je imel sina, ko so mu komaj pet dni po rojstvu pri povijanju zlomili roko. Rokica se je v predelu komolca vnela in zatekla. Zdravniki so operacijo prelagali v upanju, da bo narava sama uravnala mehke razlomljene kosti.
Don Bosko je ponovno prišel v Mornese. Mati je prinesla sinčka k blagoslovu in mu ponudila velikodušen dar (pravzaprav poročni nakit!). Don Bosko ji je smeje odvrnil: »Ker ste zelo velikodušni do Marije, verjamem, da boste uslišani: konec maja bo sin zdrav. Do takrat pa molite.«
Bolečine so se vlekle cel maj. Zadnje majsko jutro se je cela družina odpravila k sveti maši ob zaključku majnika. Kar naenkrat je otrok, med opoldanskim zvonjenjem, začel veselo premikati bolno rokico, ki je prej ni nikoli premaknil.
(prim. Memorie Biografiche, X, 619)
Leta 1871 je Marija Pomočnica po don Boskovih rokah izvršila čudež v Mornesah. Hieronima Bianchija je zadel išias, ki ga je od časa do časa priklenil na posteljo, ko sedem ali osem dni ni mogel niti jesti. Bolezen ga je stisnila do te mere, da se je zdelo, da bo umrl. Ko se je don Bosko nahajal v Mornesah, se je s težavo spravil do bližnjega zavoda v strahotnih bolečinah pri hoji.
Prosil je, da bi ga ozdravil. Don Bosko mu je priporočil nekatere molitve, ga blagoslovil in pripomnil, da bo ozdravel za vse svete. In tako je bilo. Deset let ni več trpel.
Po desetih letih pa se je bolezen vrnila. Zato je odšel v Torino k don Bosku. Ta ga je blagoslovil in zagotovil, da bo ozdravel.
Ta Bianchi je imel sina, ko so mu komaj pet dni po rojstvu pri povijanju zlomili roko. Rokica se je v predelu komolca vnela in zatekla. Zdravniki so operacijo prelagali v upanju, da bo narava sama uravnala mehke razlomljene kosti.
Don Bosko je ponovno prišel v Mornese. Mati je prinesla sinčka k blagoslovu in mu ponudila velikodušen dar (pravzaprav poročni nakit!). Don Bosko ji je smeje odvrnil: »Ker ste zelo velikodušni do Marije, verjamem, da boste uslišani: konec maja bo sin zdrav. Do takrat pa molite.«
Bolečine so se vlekle cel maj. Zadnje majsko jutro se je cela družina odpravila k sveti maši ob zaključku majnika. Kar naenkrat je otrok, med opoldanskim zvonjenjem, začel veselo premikati bolno rokico, ki je prej ni nikoli premaknil.
(prim. Memorie Biografiche, X, 619)
Komentarji
Objavite komentar