Don Bosko podari srajco

Iz don Boskovega cvetnika
Velika večina ljudi, ki so obiskovali don Boska, je želela kaj od njega. In bili so taki, od katerih don Bosko ni mogel nič pričakovati. A kadar je le mogel, jim je nekaj dal.
Nekega dne je don Bosko, obkrožen z nekaterimi kleriki, pripovedoval dogodek, ki se mu je pripetil: »Obiskal me je goreč demokrat, ki se je znašel v težkem položaju, zato me je prosil za nekaj denarja, tri franke, da bi si lahko kupil srajco. Tista, ki jo je nosil, je bila zelo slaba. Zagotavljal mi je, da mi bo poskušal čim prej vrniti denar. Pogledal sem v denarnico, a je bila skoraj prazna. Ozrl sem se po sobi in poleg postelje zagledal lepo in oprano srajco, ki mi jo je pripravil Jožef Rossi, a sem se pozabil preobleči.
'Tako: aurum et argentum non est mihi, quod autem habeo tibi do: nimam zlata in srebra, dam ti, kar imam.'
Začudeno me je pogledal in dejal: 'Toda kaj boste oblekli vi?'
'Ne skrbite: Božja previdnost je danes poskrbela za vas, jutri pa bo poskrbela zame!'
Ob tem dejanju je bil tako ganjen, da je v solzah pokleknil k mojim nogam in vzkliknil: 'Oh, koliko dobrega lahko stori duhovnik!'
Po tem dogodku je postal velik prijatelj duhovnikov. To je način, kako si pridobimo srca ljudi.«
(prim. Memorie Biografiche, VII, 25)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci