Benguela tretjic!

-
Pot iz Luande v Benguelo je bila res prijetna in hitra. Desetine kilometrov ceste je na novo asfaltirane in samo dve veliki luknji sta se sopirili na cesti, ena v Sumbe in kaksna vec v Lobitu. Prihod je bil kot po navadi: vsi so nekaj poceli, v soli ali okoli nje. Torej dobrodoslica je prisla malo kasneje, ko so sestre sploh videle, da se je pripeljal dzip z inspektorico ...
Otroci so vedno isti: mene ze poznajo, ostale tri pa so si dodobra ogledali, potipali, ogovorili in led je bil prebit. Ja, srecanje s prijatelji po enem letu je res razveseljivo ... do neke mere. Je tudi kaksen, ki ga ni vec. Angolski svet za prezivetje je krut in treba je preziveti. Tudi tukaj so "klape", ki potegnejo in posrkajo mlade ...
Vecerna masa je bila v San Francisco, v umbundu jeziku. Zakaj se mi zdi, da je tukaj Bog bolj navzoc? Zakaj me nerazumljivo petje, ploskanje in ples bolj nagovori? So to custva? Tudi po dveh letih? Ne vem, mogoce. A meni se je oko prijetno orosilo. Pa ne edimenu, sem opazil ...
Sprehod do plaze in nazaj je potekal v znamenju razlage, kaj vse bomo tu poceli. Ce je na zunaj v Angoli vse novo, so ljudje isti: nasmejani in pridni, pozorni in gostoljubni ...

Komentarji

  1. Anonimni11. julij 2008 ob 10:46

    Ali si doma – tam kjer se dobro počutiš?
    Že iz »IZZA ZBORA« je bilo to slutiti, kam te vleče srce...
    Narediti nekaj novega večjega boljšega…
    Da bi le uspelo!
    Bravo!
    Pozdrav iz Slovenije!

    OdgovoriIzbriši
  2. Marko Suhi11. julij 2008 ob 14:22

    Res je clovek doma, kjer se dobro pocuti ... srce vlece drugam, a beg pred realnostjo je le zacasna resitev. Mogoce pa vendarle odkrijem pravo mesto, ceprav mi glede opravljanja dela samega na Rakovniku res nic ne manjka ...
    A pocitnice, kot so tele, prav pridejo!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več