Mucna, a sladka tisina. Zopet v Angoli
Spet sem v Angoli. Po osemurni voznji z letalom smo zgodaj zjutraj prispeli v glavno mesto Luanda. Prvic sem spal v novi inspektorialni hisi sester HMP. Luanda se spreminja. Ni je vec moc spoznati. Jeseni naj bi bile parlamentarne volitve, drugo leto predsedniske. Zato se gradi. Ne tako kot pri nas. Celo mesto je v gradnji. Ceste bodo sestpasovne! Kolibe izginjajo, stroji brnijo ... kaj pa bo po volitvah? Na pol razrito mesto bo gotovo ostalo ... Pot v Cacuaco je bila hitra in gladka. Ena sama gradnja. Tudi tja bo peljala sestpasovnica. Pomudili smo se pri sv. Antonu, ki ga tudi tukaj zelo castijo. Tako zelo, da mu pobozne duse v obeh cerkvah na glas pripovedujejo dogodke in tezave ...
Dolenjska naveza v Cacuaco se je ze vzivela, Fonzi je imel prvo maso. S. Zvonka nas je nazaj grede peljala preko najvecje afriske trznice Rochi. O kaosu ni treba govoriti in filozofirati, dovolj je peljati se tistih nekaj kilometrov. Kaksno uro ali vec med stotinami kamionov, kombijev, avtomobilov inpescev, ki vsak trenutek obracajo v drugo smer, seveda vsak v svojo ...
Res, Angola se spreminja. Razkorak med revnimi in bogatimi leti v nebo. Revni gledajo zajfasto limonado napredka - v zivo in brezplacno! In od tega imajo - se vecjo revscino.
Adoracija in vecernice v novi inspektorialni kapeli so bile balzam za celodnevni hrup. V tisini, kjer se je slisalo kricanje ljudi z ulice, ropot vozil in razbijanje glasbe, je bilo mucno, a sladko. Odmaknjeno od vsega, a tako v srcu. Bog ze ve, kje govori ... Meni je govoril bolj malo, srcno zelim, da toliko bolj drugim.
Jutri na vse zgodaj odpotujemo v Benguelo. Z dzipom. Ceste so tako dobre, da naj bi prispeli v piclih sedmih urah. In se ustavili v restavraciji na kavi. Bom videl, ce bo res. Ja, Angola se spreminja ...
Dolenjska naveza v Cacuaco se je ze vzivela, Fonzi je imel prvo maso. S. Zvonka nas je nazaj grede peljala preko najvecje afriske trznice Rochi. O kaosu ni treba govoriti in filozofirati, dovolj je peljati se tistih nekaj kilometrov. Kaksno uro ali vec med stotinami kamionov, kombijev, avtomobilov inpescev, ki vsak trenutek obracajo v drugo smer, seveda vsak v svojo ...
Res, Angola se spreminja. Razkorak med revnimi in bogatimi leti v nebo. Revni gledajo zajfasto limonado napredka - v zivo in brezplacno! In od tega imajo - se vecjo revscino.
Adoracija in vecernice v novi inspektorialni kapeli so bile balzam za celodnevni hrup. V tisini, kjer se je slisalo kricanje ljudi z ulice, ropot vozil in razbijanje glasbe, je bilo mucno, a sladko. Odmaknjeno od vsega, a tako v srcu. Bog ze ve, kje govori ... Meni je govoril bolj malo, srcno zelim, da toliko bolj drugim.
Jutri na vse zgodaj odpotujemo v Benguelo. Z dzipom. Ceste so tako dobre, da naj bi prispeli v piclih sedmih urah. In se ustavili v restavraciji na kavi. Bom videl, ce bo res. Ja, Angola se spreminja ...
Komentarji
Objavite komentar