Komisije okoli Vatikana ...
Danes je vrhovni predstojnik na skupnem zasednju povzel delo zadnjih tednov. Ob bok papeževemu sprejemu je poudaril, da nikakor ni namen izkazovanja naše moči, kakor to naketeri mislijo, temveč izraz don Boskove ljubezni do Cerkve ... poudaril, je da so poklici sad našega pastoralnega dela, če ga seveda dobro opravljamo, naše srce mora biti prosto vseh navez in življenje preprosto, naša prva naloga je skrb za mlade, tako v poslanstvu samem kot v izrazu naših ustanov ...
K sveti maši smo se odpravili h katakombam sv. Kalista. Tako smo spet s polnimi pljuči zadihali zrak, ki ga nekaterim na Pisani že malo primakuje ... Sam sem prvič obiskal tudi salezijansko grobnico, kjer so pokopani trije vrhovni predstojniki Ricceri, Vigano in Vechi. Vse lepo in prav, skromno kot se spodobi, a grobnica sredi travnika ... no ja, saj so okoli in okoli katakombe.
Vrhovni predstojnik se je pri sveti maši ponovno spomnil, da moramo poživiti salezijansko karizmo in jo obogateno prenesti na naslednje rodove, kot so to storili nasledniki don Boska, katerih smo se spominili. Ob koncu maše je sedmim zaslužnim sobratom skupnosti sv. Kalista slovesno podelil priznanje papeža Benedikta "Croce pro Ecclesia et Pontefice". Ob ploskanju in spraševanju nakaterih, kdaj se lahko sami nadejajo takega priznanja, je paragvajski inšpektor Walter Luis Jara zelo konkretno odgovoril: "Ko boste križ za skupnost in inšpektorijo in vas bodo poslali h sv. Kalistu, potem pa boste dobili še ta križ!"
Po imenitni "gostiji" na travnatem vrtu v skupnosti San Tarcisio, ki je zgledala nekako tako kot v angleških renesasnčnih filmih (pogrnjene mize pod odrtimi šotori in poparčkano sprehajanje med njimi ...) sva se z Jose Luisom (kom pa drugim?) odpravila do Trga sv. Petra. V tistih trgovskih ulicah sva srečala približno tretjino vseh delegatov na zboru, tako da smo se vsi skupaj spraševali, če bi to srečanje veljalo kot delo v komisiji ...
Še dve včerajšnji novici: nogometnemu poškodovancu Fidelu iz Argentine so operirali tetivo, a mora vsaj mesec dni popolnoma mirovati, zato bo ostal na Pisani (tako se rojevajo sodelavci za dikasterije!).
Včeraj zvečer sem se udeležil tudi zanimivega sestanka, ki ga je sklical klovn Papi, francoski delegat, prisostvoval je eden od brazilskih inšpektorjev Joao Carlos Rodrrigues, ki je izdal že sedem glabenih DCjev, pa dva indijska umetnika, celo dekan Fakultete za družbene vede na UPSu, tamkajšnji profesor Tone Preseren (tako se je predstavil!). Če vam še ni jasno, zbrali so se salezijanski umetniki. No, sam se ne štejem mednje, a tema je bila zanimiva, ker je tudi v naši inšpektoriji kakšen umetnik ... Tema: kako spodbujati sobrate umetnike, da kot salezijanci razvijajo svoje talente in ob tem niso potisnjeni na rob Družbe; ustanovitev Združenja salezijanskih umetnikov(?); možnost izpopolnjevanja za pastoralne namene na salezijanski fakulteti. Izvedel sem marsikaj zanimivega in novega, glede na to, kako postrani gledamo kakšne umetnike ...
K sveti maši smo se odpravili h katakombam sv. Kalista. Tako smo spet s polnimi pljuči zadihali zrak, ki ga nekaterim na Pisani že malo primakuje ... Sam sem prvič obiskal tudi salezijansko grobnico, kjer so pokopani trije vrhovni predstojniki Ricceri, Vigano in Vechi. Vse lepo in prav, skromno kot se spodobi, a grobnica sredi travnika ... no ja, saj so okoli in okoli katakombe.
Vrhovni predstojnik se je pri sveti maši ponovno spomnil, da moramo poživiti salezijansko karizmo in jo obogateno prenesti na naslednje rodove, kot so to storili nasledniki don Boska, katerih smo se spominili. Ob koncu maše je sedmim zaslužnim sobratom skupnosti sv. Kalista slovesno podelil priznanje papeža Benedikta "Croce pro Ecclesia et Pontefice". Ob ploskanju in spraševanju nakaterih, kdaj se lahko sami nadejajo takega priznanja, je paragvajski inšpektor Walter Luis Jara zelo konkretno odgovoril: "Ko boste križ za skupnost in inšpektorijo in vas bodo poslali h sv. Kalistu, potem pa boste dobili še ta križ!"
Po imenitni "gostiji" na travnatem vrtu v skupnosti San Tarcisio, ki je zgledala nekako tako kot v angleških renesasnčnih filmih (pogrnjene mize pod odrtimi šotori in poparčkano sprehajanje med njimi ...) sva se z Jose Luisom (kom pa drugim?) odpravila do Trga sv. Petra. V tistih trgovskih ulicah sva srečala približno tretjino vseh delegatov na zboru, tako da smo se vsi skupaj spraševali, če bi to srečanje veljalo kot delo v komisiji ...
Še dve včerajšnji novici: nogometnemu poškodovancu Fidelu iz Argentine so operirali tetivo, a mora vsaj mesec dni popolnoma mirovati, zato bo ostal na Pisani (tako se rojevajo sodelavci za dikasterije!).
Včeraj zvečer sem se udeležil tudi zanimivega sestanka, ki ga je sklical klovn Papi, francoski delegat, prisostvoval je eden od brazilskih inšpektorjev Joao Carlos Rodrrigues, ki je izdal že sedem glabenih DCjev, pa dva indijska umetnika, celo dekan Fakultete za družbene vede na UPSu, tamkajšnji profesor Tone Preseren (tako se je predstavil!). Če vam še ni jasno, zbrali so se salezijanski umetniki. No, sam se ne štejem mednje, a tema je bila zanimiva, ker je tudi v naši inšpektoriji kakšen umetnik ... Tema: kako spodbujati sobrate umetnike, da kot salezijanci razvijajo svoje talente in ob tem niso potisnjeni na rob Družbe; ustanovitev Združenja salezijanskih umetnikov(?); možnost izpopolnjevanja za pastoralne namene na salezijanski fakulteti. Izvedel sem marsikaj zanimivega in novega, glede na to, kako postrani gledamo kakšne umetnike ...
Komentarji
Objavite komentar