Sončno srečaje

Še bom ostal pri Angoli. Iz svoje kože pač ne morem. Tinje so postale kar stalnica v pripravah IniciativAngole na poletno prostovoljstvo. Tudi pretekli vikend nas je tam čakalo toplo sonce, odlična postrežba in še boljši prijatelji.
Tudi letošnji prostovoljci sestavljamo pisan mozaik skoraj srednje Evrope. Od žužemberških vinorodnih gričev preko ljubljanske kotline in v velikem ovinku do prestolnice Štajerske in Prlekije do sosednjega Graza, Koroške zibelke pa vse do Innsbrucka sega ta skupna.
Veseli smo bili obiska snemalca RTV Slovenije g. Jagriča, ki je v Angoli snemal dokumentarec. Z ženo sta navdušila s svojim pogledom in izkušnjo te dežele. Prvič sem izvedel za dve trditvi, ki bi jima lahko kar pritrdil:
1. Ekvatorialna Afrika je prava Afrika (na severu so Arabci, ki niso Afričani; na jugu pa nekdanji kaznjenci in kriminalci).
2. Afrika trpi zaradi razdelitve med Rusijo, Kubo in nekdanjo Jugoslavijo. Poleg ideologij komunizma in neuvrščenosti, ki sta oprala možgane samopašnim diktatorčkom, je njihovo orožje stalnica med nenehnimi spopadi ...
Zanimivo razmišljanje in kruti pogledi, ni kaj.
Če smo prav izračunali, nas bo poleti v Angoli kar 18! Tudi priprave so bile intenzivne. Jezik ni bil ovira, kvečjemu smo vse dvakrat slišali, da se je še bolj vtisnilo v naše srce. Angola, otroci in don Bosko so bile teme, ki smo jih zaigrali, predstavili, odpredavali, zaplesali, narisali, napisali in še kako drugače prikazali. Hanzej in Krista sta več kot odlično pripravila srečanje, pri katerem ni bilo časa za zabušavanje.
Ostanejo mi še Tinje. Kratek sprehod po kosilu je dovolj, da sem odkril kaj novega. Majhna vasica s svojimi majnimi lepotami razkriva starodavno bogastvo ...