Božji trdoglavec ali Kako je don Bosko pretepal mlade

»Toda, Filomena, povej mi, ko se je don Bosko razjezil, je koga natepel?«

»Ne, gospa! Po navadi ne. Nasprotno, s temi fanti je neverjetno potrpežljiv, da se včasih sprašujem, od kod jo jemlje. Merlo mi je pripovedoval, da že od malega ni prenašal laži, predrznosti in krivice. Med te mlade, za katere dobro vem, kako ga izzivajo, posebej z medsebojnim ravsanjem, ko kdo na plano hitro potegne nožič, se vrže v njihov pretep in da bi zaščitil šibkejše, je tudi prav, da prisoli kakšno klofuto. Nato potegne predrzneža na stran in mu v miru pove, kar mu gre, da se ohladi. Se pa najdejo bučmani, ki tega ne razumejo in trosijo okoli laži, da jim neskončno teži, preden jim odpusti. Tudi moj Lojzek. Ni tako dolgo, ko je od don Boska prejel brco v ta zadnjo.«

»Zakaj?«

»Zakaj? Ta nesrečnik se je poscal v mašno vino!«

»Oh, ljubi Bog! Se mu je mar zmešalo?«

»Potem. Najprej se ga je v zakristiji nacedil. Skoraj cel liter. To mi je povedal, ko sem ga dobro namlatila. Vsi ministranti pred njim so ga že poskusili in mu dopovedovali, da je neverjetno okusno. Tako je tistega jutra, ko je bil na vrsti za ministriranje, počakal, da je zakristan napolnil vrček in odšel, nato pa se je lotil steklenice in poskusil. A namesto da bi poskusil kapljico, je spil skoraj vse. Kaj pa zdaj? Jokaje mi je hitel pripovedovati, kaj bo, če bo kdo odkril. Ker je videl, da je vino belo, njega pa je že pošteno tiščalo, je lepo odtočil v steklenico. Ravno pravi čas. Don Bosko je namreč prišel z zakristanom, da se obleče za mašo.

Med mašo pa, je nadaljeval, ni bilo vse dobro. Začelo se mu je vrteti, z očmi je zaškilil in rad bi bruhal ko vrag. Zganjal je neumnosti in odgovarjal kar nekaj tjavendan. Don Bosko se je prestrašil in ga takoj ob koncu maše spraševal, kaj je narobe. Zakristan, ta prebrisanec, je vso stvar takoj razvozlal, tudi zato, ker je Lojzek v naglici pozabil začepiti steklenico. Ko je ugotovil, da je notri namesto vina ona druga tekočina, je šel pravit don Bosku.

Medtem ko je don Bosko, rekla bi celo smeje, opazoval Lojzeka, ga je namuznjeno vprašal, če je sam pospravil celo steklenico. Lojzek, ves od strahu in vina, je takoj ustrelil ne. Zakristanu se je je jeza kadila iz vseh por. Da ne bom nakladala, tam so se prekarjali celo jutro in Lojzek je vedno ponavljal svoj ne, da je bil mogoče kdo drug, on pa gotovo in nikakor ne. Ko je tako preizkušal don Boskovo potrpežljivost, se je ta sklonil bliže k njemu in mu zavohal sapo ter hladno dejal: 'Dobro veš, da ne prebavljam lažnivcev.' 'Kaj res?' In mu je namenil krepko brco v zadnjo plat, da je kar poletel. Nato pa mu je dal mentin bombon, da si je osvežil zadah in ga šel čakat v spovednico. Lojzek se je skesano takoj šel spovedat.«

Iz romana Il testardo di Dio, ki ga je napisala Maria Teresa Graglia Canonica, 1991.

Božji trmoglavec. Vsakdanje turinsko življenje v don Boskovem času.

Izmenjujeta se dve pripovedovalki: Gin in Filomena. Gin - babica avtorice pričujočega življenjepisa, katere mamo je don Bosko čudežno ozdravil - rojena na kmetih v Canavese, v pobožnosti vdana svetemu Antonu in črni Mariji. Preselila se je v Turin, saj je njen mož »meščan« in postala mestna gospa, a počuti se osamljeno in izkoreninjeno. Izključena. Sklene prijateljstvo s Filomeno, mesečnico, ki ohranja vso svojo čistost. Za Filomeno, ki ma dva otroka, je don Bosko več kot le far. Čeprav pozna vse njene življenjske podrobnosti, ga posluša otroško ljubeznijo. V vzgojo mu zaupa oba otroka. Gin na njeno prošnjo odkriva don Boskovo veličino. Iz njenega pripovedovanja odkrivamo don Boskovo svetost – živo in nenarejeno

V živo se vključujemo v turinsko družbo 19. stoletja z njegovimi problemi: prostitucija, moralna beda, revščina … obenem pa spoznavamo njegovo bogastvo in solidarnost. V pripovedi spoznamo še grofico Fontano, pri kateri Gin in Filomena vezeta. Grofica je otožna in osamljena, zato ji je v veselje poslušati o duhovniku don Bosku in ga želi spoznati. Srečanje z njim je močno, nepozabno in odločilno. Muhasta in žaljiva grofica Malvina de la Pierre pa si domišlja, da o don Bosku ve vse ...